ikona ezahtevek E-zahtevek ikona imenik zaposlenih Imenik zaposlenih ikona seznam pooblaščenih oseb Seznam pooblaščenih oseb ikona predpisi Predpisi ikona katalog informacij javnega značaja Katalog informacij javnega značaja ikona cenik za stroške posredovanja informacij javnega značaja Cenik za stroške posredovanja informacij javnega značaja
aed logo

gumb prijava novice

Natisni Nazaj na seznam

08.11.2021 STOTA OBLETNICA ODKRITJA INZULINA: ODKRITJE, KI REŠUJE ŽIVLJENJA, VENDAR JE POT ŠE DOLGA

Sladkorna bolezen prizadane veliko ljudi vseh starosti, zbolevajo tudi vedno mlajši. Z ozaveščanjem, ukrepi za zdrav način življenja, z zgodnjim odkrivanjem in z zagotavljanjem dostopne in kakovostne zdravstvene obravnave lahko pomembno prispevamo k preprečevanju te bolezni oziroma odložimo njen pojav na kasnejše življenjsko obdobje, k boljšim izidom zdravljenja in k večji kakovosti življenja bolnikov s sladkorno boleznijo.

Občina Trebnje je kot odgovor na poziv Zveze društev diabetikov Slovenije letos občinsko stavbo v obdobju od 8. do 21. novembra obarvala v modro, in se s tem pridružuje mednarodnim aktivnostim ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ki je 14. november. Cilj Zveze društev diabetikov Slovenije je 100 osvetljenih objektov, ker v letošnjem letu zaznamujemo tudi 100. obletnico iznajdbe inzulina. Ta je za osebe s sladkorno boleznijo pomenila veliko prelomnico pri zdravljenju, saj jim omogoča preživetje in kvalitetnejše življenje. 

 Fotografija občinske stavbe Občine Trebnje, osvetljene z modro barvo

Dostop do oskrbe osebam s sladkorno boleznijo

Tema svetovnega dneva diabetesa v letih 2021 do 2023 je dostop do oskrbe osebam s sladkorno boleznijo.

  • Milijoni ljudi s sladkorno boleznijo po vsem svetu nimajo dostopa do oskrbe.
  • Ljudje s sladkorno boleznijo potrebujejo stalno oskrbo in podporo, da bi obvladali svoje stanje in se izognili zapletom.

Ne moremo več čakati.

  • Medicina, tehnologije, podpora in nega morajo biti na voljo vsem osebam s sladkorno boleznijo, ki jih potrebujejo.
  • Vlade naj povečajo vlaganja v oskrbo in preprečevanje sladkorne bolezni.
  • Stota obletnica odkritja inzulina je enkratna priložnost za pomembne spremembe za več kot 460 milijonov ljudi, ki živijo s sladkorno boleznijo, in za milijone drugih, ki so ogroženi.


Kdaj, če ne zdaj?

https://worlddiabetesday.org/about/theme/

 

Stota obletnica odkritja inzulina: odkritje, ki rešuje življenja, vendar je pot še dolga

Hitro se bližamo nekaterim zgodovinskim mejnikom v zgodovini sladkorne bolezni. Maja leta 1921 so se v Torontu v Kanadi pričeli poskusi, katerih cilj je bil doseči sintezo komercialno dostopnega inzulina. Frederick Banting in Charles Best sta z omejenim uspehom eksperimentirala na številnih psih, pri katerih je bil sprožen diabetes. Preboj se je zgodil, ko je eden od psov, ki ga je ekipa iz Toronta poimenovala Marjorie, 70 dni preživel z injekcijami izvlečka trebušne slinavke ali Isletina, kot so mu rekli v ekipi. 23. januarja 1922 je bila bolniku s sladkorno boleznijo prvič uspešno dana injekcija inzulina.

Odkritje inzulina zaznamujejo še drugi mejniki, ki nas vodijo od prvotne zamisli prek raziskav do množične proizvodnje in širše distribucije inzulina zunaj Severne Amerike. Seveda delo v Torontu konec leta 1920 in na začetku leta 1921 ne predstavlja celotnega vloženega truda. Naj izkoristimo to priložnost in osvetlimo številne pomembne datume in področja v zgodovini sladkorne bolezni, vključno s pionirskim delom, ki je potekalo že pred odkritjem, in nadaljnjim trudom, ki je povsem preoblikoval oskrbo bolnikov s sladkorno boleznijo v zadnjih 100 letih.

Po svetu skoraj pol milijarde ljudi živi s sladkorno boleznijo. Brez konkretnih ukrepov za obravnavo te problematike po vsem svetu pričakujemo, da se bo število v naslednjih 25 letih povečalo na več kot 700 milijonov.

Sladkorna bolezen je resna, potencialno izčrpavajoča in smrtno nevarna nenalezljiva bolezen, ki lahko močno vpliva na posameznike in njihove družine ter na zdravstvene sisteme in gospodarstva posameznih držav. To še zlasti velja za države z nizkimi in srednjimi dohodki, kjer živijo skoraj štirje od petih (79 %) ljudi, ki trenutno trpijo za sladkorno boleznijo.

Pri približno polovici ljudi, za katere se ocenjuje, da živijo s sladkorno boleznijo, ta ni bila diagnosticirana. Brez ustreznega inzulinskega zdravljenja je sladkorna bolezen tipa 1 usodna.

Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 ob neustreznem zdravljenju ali pomanjkanju podpore obstaja tveganje resnih in smrtno nevarnih zapletov, kot so srčni infarkt, možganska kap, odpoved ledvic, slepota in amputacija spodnjih okončin. Pri številnih je sladkorna bolezen tipa 2 diagnosticirana, ker vstopijo v proces zdravljenja zaradi večje, že obstoječe težave, ne vedo pa, da je težavo povzročila sladkorna bolezen. Pri nekaterih je postavljena celo napačna diagnoza, zgodi se, da celo šele po smrti, kar je tragično, čeprav je to mogoče preprečiti.

Če je sladkorna bolezen odkrita zgodaj, lahko bolniki pogosto preprečijo ali vsaj odložijo nastanek resnih težav. Več je treba storiti za preprečevanje sladkorne bolezni tipa 2 pri ljudeh, pri katerih obstaja veliko tveganje za razvoj bolezni, in bolj si je treba prizadevati za zgodnje diagnosticiranje vseh oblik sladkorne bolezni ter za preprečevanje zapletov, povezanih z njo. Ukrepi za obravnavo pandemije sladkorne bolezni bi morali vključevati dostop do cenovno dosegljive in neprekinjene oskrbe za vse, ki živijo s sladkorno boleznijo, ne glede na to, kje živijo ali kakšne so njihove ekonomske razmere.

Pomembno je opozoriti, da je inzulin še vedno nedosegljiv mnogim, ki ga potrebujejo.

Živimo v izjemno težkih časih, v katerih se ljudje s sladkorno boleznijo soočajo še z dodatnim zdravstvenim tveganjem. Žal smo ugotovili, da so lahko ljudje, ki živijo s sladkorno boleznijo, bolj dovzetni za najhujše zaplete pri bolezni covid-19. Dokazi kažejo, da je smrtnih primerov precej več pri ljudeh s pridruženimi zdravstvenimi težavami, kakršna je sladkorna bolezen. To še posebej velja za starejše (ocenjuje se, da ima vsak peti, starejši od 65 let, sladkorno bolezen) in kadar sladkorna bolezen ni pod nadzorom. Strinjamo se z mnogimi kolegi, ki pravijo, da lahko sedanje razmere v prihodnjih letih povzročijo povečanje zapletov zaradi sladkorne bolezni. Poleg tega nas mora skrbeti, da bo pandemija preusmerila vire in pozornost na nalezljive bolezni v škodo vseh nenalezljivih bolezni, vključno s sladkorno boleznijo.

V sedanjih razmerah mora globalna skupnost bolnikov s sladkorno boleznijo enotno opozoriti na razmere in tako poskrbeti, da bo sladkorna bolezen, ki je vodilni vzrok invalidnosti in umrljivosti na svetu, deležna potrebne pozornosti.

Če je bil kdaj pravi čas, da pozornost posvetimo sladkorni bolezni, je to zdaj.

Ukrepi za obravnavo pandemije sladkorne bolezni bi morali vključevati dostop do cenovno dostopne in neprekinjene oskrbe za vse, ki živijo s sladkorno boleznijo, ne glede na to, kje živijo ali kakšne so njihove ekonomske razmere.

Stoletnica terapevtskega inzulina, ki sta ga leta 1921 razvila Frederick G. Banting in Charles H. Best pod nadzorom Johna J. R. Macleoda in v sodelovanju z Jamesom B. Collipom, je izjemno pomemben mejnik za mnoge bolnike s sladkorno boleznijo po vsem svetu in prelomno odkritje v zgodovini medicine.

Prihodnja leta bo prava priložnost za temeljitejše osveščanje o sladkorni bolezni, saj se srečujemo s številnimi mejniki, povezanimi z odkritjem inzulina. Medtem ko so ti zgodovinski dogodki rešili in izboljšali kakovost življenja milijonov ljudi, ki živijo s sladkorno boleznijo, se moramo spomniti, da do inzulina še vedno ne morejo priti mnogi, ki ga potrebujejo.

Zagotavljanje splošnega dostopa do inzulina za vse, ki ga potrebujejo, ostaja globalni izziv. Ovir pri dostopu in cenovni dostopnosti je nešteto zaradi kompleksne proizvodnje, distribucije in oblikovanja cen ter infrastrukture, potrebne za zagotovitev ustrezne in varne uporabe inzulina.
Svetovna skupnost oseb s sladkorno boleznijo je številčna, vplivna in odločena, da bo dosegla pomembne spremembe. Izziv moramo sprejeti. To dolgujemo milijonom družin, ki jih je prizadela sladkorna bolezen, pa tudi zapuščini Bantinga in Besta. Skupaj se moramo potruditi odgovoriti na vprašanje, ki pesti mnoge: koliko časa še?

Prof. Andrew Boulton, predsednik Mednarodne zveze za sladkorno bolezen
Prof. Akhtar Hussain, novoizvoljeni predsednik, Mednarodna zveza za sladkorno bolezen

sekcija galerijaGalerija

  • Fotografija občinske stavbe Občine Trebnje, osvetljene z modro barvo