ikona ezahtevek E-zahtevek ikona imenik zaposlenih Imenik zaposlenih ikona seznam pooblaščenih oseb Seznam pooblaščenih oseb ikona predpisi Predpisi ikona katalog informacij javnega značaja Katalog informacij javnega značaja ikona cenik za stroške posredovanja informacij javnega značaja Cenik za stroške posredovanja informacij javnega značaja
aed logo

gumb prijava novice

Natisni Nazaj na seznam

02.09.2008 Izjava župana občine Trebnje

:)Koliko smo v resnici srečni?

Kakor koli obrnemo, nekatere stvari so pač na dlani. Na primer ta, da je v naši občini (tudi) veliko sreče. Najprej se je pokazala tako, da je eden od naših občanov zadel kar lep znesek na lotu. Iskrene čestitke! Pravzaprav se lahko tega veselimo vsi, saj bo del te sreče ostal tudi v občinski blagajni.

Malo manj srečni smo, ker se dopusti bližajo koncu in pred nami je vroča jesen. Smo jo pa zato relativno dobro odnesli glede vremena, saj so nas zaenkrat najhujša neurja obšla. Kljub temu je toča povzročila veliko škode in ena družina je ostala tudi brez strehe (seveda smo ji takoj priskočili na pomoč).

Projekti v partnerstvu z državo

Sreča nam je naklonjena tudi pri projektih v partnerstvu z državo, saj se večinoma odvijajo po načrtih. Eden največjih, ki je pod drobnogledom vse Slovenije, je seveda avtocesta.
Lepo je gledati, kako napreduje gradnja, sem ter tja pa prihaja tudi do upravičenih nesoglasij in negodovanja prebivalstva. Osebno poznam dva taka primera (na Odrgi in na Podborštu), kjer smo dosegli, da so se izvajalci prilagodili zahtevam občanov. Naj se ob tej priložnosti zahvalim vsem za konstruktiven pristop.

Namreč, gradnja avtoceste pomeni med drugim tudi veliko usklajevanja z DDC-jem, DARS-om in Ministrstvom za promet. Naša stališča ne smejo biti arogantna ali izražena v obliki nepopustljivih zahtev, pač pa argumentirana in spravljiva. Tako se vedno najde primerna rešitev, kot se je zgodilo v teh dveh primerih. Seveda bomo tudi vnaprej spremljali dogovore z državo ter ukrepali vedno, ko bo to potrebno.

Nekaj detajlov o gradnji avtoceste

V sklopu AC se bo zgradilo kar nekaj objektov. Poleg priključkov bo zelo opazno krožišče pri Mercatorju, za kar je že podpisana pogodba o sofinanciranju občine Trebnje.
Za vzhodni priključek pri Češnjevku moramo zagotoviti ustrezen most nad AC in krožišče s priključki, kar je kar velik finančni zalogaj. Država je pogojevala sofinanciranje v višini 380 tisoč evrov, vendar smo s pogajanji uspeli ta znesek prepoloviti. (Naša dodatna zahteva je tudi, da se priključek ustrezno dimenzionira za možnost priključevanja Tretje razvojne osi.)

Glede na to, da mora biti varnost na prvem mestu – še posebej pa zato, ker gre za otroke oziroma osnovnošolce – se bo pločnik od Ponikev do Nemške vasi zgradil pred gradnjo mostu na Ponikvah. Veseli me, da se je tudi minister strinjal s predlogom.
Manj znane pa so rešitve zahodnega priključka, kjer sta največji preglavici »Y« križišče v Å tefanu ter leseni most čez Temenico v Zidanem mostu. Na tem odcepu je v prvi fazi zaključena obnova ceste in pločnika od Trebnjega do Å tefana z javno razsvetljavo.
 

Ostali projekti

Za Mirnsko dolino bo izrednega pomena most v Zvijavnici preko železniške proge in pa ureditev ceste od Križmana v Dolu do odcepa za Primštal. To je projekt, ki se bo začel izvajati v prihodnjem letu bo financiran z evropskimi sredstvi.

Ostali projekti, ki se izvajajo ali so že zaključeni, so: cesta Čatež meja Litijska občina (kjer ni še tehničnega prevzema), križišče Gomila – Rodine in most čez reko Mirno pri Migolici, kjer je potrebno doseči še nekatere izboljšave. V tem trenutku se gradi Most na Sotli in del ceste z pločnikom proti Mirni, kmalu pa bo zaključena tudi investicija ceste od Zagorice pri Velikem Gabru do meje z občino Žužemberk.

Železniškem prehod na Mirni žal nekoliko zamuja, vzrok je v veliki problematiki meteornih in zalednih vod, kar bo projekt tudi podražilo za približno 190.000 evrov. Z Agencijo za železniški promet smo v stalnih stikih in upamo na hitro realizacijo.
Å e v letošnjem letu bomo začeli urejati tudi ostale železniške prehode: za podhod Veliki Gaber smo že pridobili geodetski posnetek, prehod v Veliki loki bo rešen z signalizacijo in pol zapornicami, najverjetneje leta 2010. Nedorečen ostaja še prehod v Å tefanu, ki pa ga bomo reševali v okviru posodabljanja ceste.

Dejstvo je, da je pri tako velikem številu projektov, vezanih na državo, bistveno graditi konstruktivne odnose. Le potrpežljivo pogajanje in usklajevanje, kjer se ne pustimo »vleči za nos« – po drugi strani pa moramo delovati odprto in spravljivo – nam prinašata rešitev.
Dosedanja praksa je pokazala, da se da po mirni in diplomatski poti dogovoriti vse. Je pa res, da je treba kar pogosto trkati na vrata ministrstev. (Mimogrede, to je glavni razlog, zakaj kandidiram za poslanca.)

Za konec pa še spodbudna novica. Država po vsej verjetnosti prenesla lastništvo posestva Lanšprež na občino Trebnje. To je rezultat večletnega truda čebelarjev, kulturnikov in predvsem poslanke Marjete Uhan ter seveda Občine. Hvala vsem!

Občinski projekti – Trebnje z okolico

Tudi pri občinskih projektih imamo srečno roko. Nadzidava zdravstvenega doma se zaključuje. Pridobljeni bodo novi prostori, vzpostavljena bo nujna medicinska pomoč in prostorska stiska bo vsaj začasno odpravljena. Direktorici ga.Žlajpahovi in vsem osebju ZD se zahvaljujem za sodelovanje ter pogumno prenašanje slabih razmer med izgradnjo. V prihodnjem letu bomo dokončali zunanjo ureditev in parkirne prostore ter s tem zaključili prvi del investicije. Pred dopustom pa smo se pri Ministrstvu za zdravje prijavili še na razpis za nadzidavo preostalega dela in za opremo.

Zaključil se je zazidalni načrt Cviblje, ki je tudi tehnično prevzet, vendar že nadaljujemo z drugo fazo – ureditev Klemenčičeve ulice, kjer bo zraslo okoli 25 novih stanovanj. To naj bi se odvijalo v prihodnjem letu. Tudi tu računamo na razumevanje in strpnost krajanov, saj bo ulica postala veliko gradbišče. (Vendar boste po končani gradnji, ko boste zagledali ulico v novi preobleki, takoj pozabili na vse morebitne nevšečnosti.)

Zaključuje se tudi izgradnja prizidka doma starejših občanov. Gradbena dela so končana, tehnični prevzem je v teku in vsi se že veselimo otvoritve.
Tudi kanalizacija od Jurčičeve ulice do Praproč je zaključena. S tem smo zagotovili boljšo komunalno opremljenost in vzpostavili možnost zajetja izcednih vod iz nekdanjega odlagališča komunalnih odpadkov.

Pred kratkim se je brez velikega »pompa« začela tudi izgradnja Varstvenega centra Sožitje na Glavarjevi ulici, podpisane so pogodbe med Občino, državo in Sožitjem.

Å e en pomemben projekt se odvija, to je dozidava podružnične šole Nemška vas. Projekti so v izdelavi in v septembru bo objavljen razpis za izvajalca ter položen temeljni kamen nove telovadnice, gradnja pa naj bi se začela v začetku prihodnjega leta. Zemljišče za OÅ  je sedaj pridobljeno, smo pa tudi v postopku za razlastitev zemljišča za potrebe večje dvorane. (Hvala poslanki in poslancu za vložen amandma v Državni zbor ter za podporo pri pridobivanju zemljišča.)

S projektom večnamenske dvorane smo se prijavili tudi na razpis za evropska sredstva, vendar nismo bili uspešni – med 40-imi projekti smo pristali na sedmem mestu, realizirali pa se bodo samo trije. Vendar bodo še priložnosti in že pri naslednjem razpisu imamo velike možnosti za uspeh.

Mirna z okolico

Na Mirni je v sklopu projekta Roje 4 zaključena kanalizacija, v razpisu pa je že oprema z vodovodom, cesto, elektriko in telekomunikacijo.

Izgradnja industrijske cone Mirna se bo žal zavlekla. Vzrok tiči v odločitvi svetnikov, ki so iz programa umaknili nakup zemljišč za javno infrastrukturo, zato ne bo mogoče pridobiti gradbenega dovoljenja. Ta je osnova za izdelavo programa opremljanja, kar je pogoj za podpis pogodbe o opremljanju z izbranim investitorjem.

Veliki Gaber in zahodni del občine

Za čistilno napravo in kanalizacijski sistem Veliki Gaber je že izbran izvajalec, zato se bo začel projekt že izvajati. Sproti bomo reševali tudi problem pločnikov ter nekatere druge infrastrukture probleme. (Hvala vodstvu KS za prizadevanja pri soglasjih in tudi za aktivnosti pri pločniku v Zagorici!)

Zaključuje se tudi zamenjava azbestnih cevi na delu vodovoda Vrhovo do Å entlovrenca, v samem Å entlovrencu pa se v pristojnosti KS izvaja tudi pločnik. (Tudi tu se zahvaljujem za prizadevanje predsedniku KS in Andreju Jevnikarju.)

Projekt dozidave OÅ  Dobrnič je bil obravnavan na občinskem svetu, kjer je bila potrjena idejna zasnova z večjo dvorano, kot je bila predvidena na začetku. V tem mesecu bo objavljen razpis za izdelavo projektne dokumentacije, nakar pride na vrsto pridobitev gradbenega dovoljenja. Gradnja in dokončanje se načrtuje v letu 2010. (Å e to, pri iskanju najprimernejše variante in pri pridobivanju zemljišč je aktivno sodeloval Silvester Perpar, za kar se mu iskreno zahvaljujem.)

Splošno

Krajevne skupnosti v tem mandatu izredno dobro delujejo, za kar gredo zasluge predvsem predsednikom in svetnikom v svetih KS. Hvala vam za razumevanje in potrpljenje ob prehodu na nov način financiranja. KS imajo zdaj veliko več denarja in lahko oblikujejo lasten razvoj, kar se tudi opazi. Pločniki, javna razsvetljava, avtobusne postaje, krajevne ceste, kulturni domovi, vaška središča itd. so projekti, ki omogočajo razvoj po meri ljudi. Svojevrsten optimizem je čutiti v vseh krajevnih skupnostih!

Podpisana je tudi pogodba o vzdrževanju in gradnji gozdnih cest, izbran je izvajalec za  investicijsko vzdrževanje in gradnjo. Projekt lokalnih je vreden približno milijon evrov, v tem sklopu se bodo izvajali tudi nekateri drugi programi KS. Konec meseca pričakujem začetek asfaltnih del po vsej občini, ki naj bi bila zaključena v oktobru.

Veliko skrb posvečamo zaposlitveni politiki. Izvajamo lokalne zaposlitvene programe, katerim smo v proračunu namenili okoli 46.000 evrov, sodelujemo pa tudi pri programih trimesečnega usposabljanja na delovnem mestu. (Mimogrede, ravno sedaj  iščemo računovodkinjo za vodenje računovodstva v krajevnih skupnostih. Čaka jo trimesečno usposabljanje na Občini, kasneje pa bo v obliki računovodskega servisa za javni sektor prevzela vodenje računovodstva v KS-ih. Poznate koga, ki ga morda zanima ta priložnost?)

Gasilcem in požarni varnosti namenja občina Trebnje v letošnjem proračunu rekordnih 264.000 evrov. Zelo pomembno je, da imamo dobro usposobljene gasilce in civilno zaščito, saj se nesreče dogajajo ves čas – neurja, prometne nesreče, požari …

V občini imamo okoli 1800 gasilcev in smo lahko ponosni na te ljudi, ki so nam pripravljeni v vsakem trenutku priskočiti na pomoč. (Res je, premalokrat se spomnimo nanje …) Posebna pohvala gre predsedniku zveze g. Antonu Strahu, ki vodi ta razvoj že celih petnajst let.

O vrtcih se je govorilo v preteklih tednih kar veliko. V občini Trebnje smo odobrili tri dodatne oddelke in s tem zagotovili potrebne pogoje za delovanje novih oddelkov. V preteklih dveh letih se pozna dobro delovanje v vrtcu Trebnje, za kar gre zasluga tako zaposlenim kot vodstvu. Upam, da se bo situacija tudi vnaprej odvijala dobro, občina pa si bo prizadevala pridobiti državna sredstva za gradnjo prepotrebnega vrtca.

Å e enkrat pozivam vse, ki ste v socialni stiski (družine z veliko šoloobveznih otrok, upokojenci, brezposelni, osebe z nizkimi dohodki …), da oddate vlogo za enkratno denarno pomoč. Ker vem, da nekateri ne želijo tega storiti sami, storite to sosedje, Rdeči križ, Karitas in ostali, ki poznate stiske teh ljudi.

Aktualni razpisi

Zaključili smo razpise na področju sociale, ki smo jim namenili okoli 98.000 evrov proračunskega denarja. Ta so se razdelila med 27 različnih prijaviteljev, ki so prijavili 49 programov.

Tudi prvi razpis za šport v višini okoli 247.000 evrov ter dodatnimi sredstvi skozi rebalans je pod streho. Na prvi razpis se je prijavilo 27 prijaviteljev, ki so prijavili 49 programov in projektov, rokometnemu klubu pa je z rebalansom po razpisu dodeljenih še dodatnih 13.000 evrov.

Občina bo v letu 2008 na šestih področjih razpisa (prireditve, programi, investicije, nakup opreme, založništvo, izobraževanje in kulturna dediščina) sofinancirala 191 različnih kulturnih projektov v skupni višini 243.739 EUR. V primerjavi z letom 2007 je kulturi namenjenih 15,5% več sredstev, v prihodnosti pa bo treba zagotoviti še več denarja. Trebanjski godbi je bilo v juniju iz interventnih sredstev zagotovljenih 4.800 evrov in na razpisu še razlika do 13.000 evrov. Treba bo tudi vzpostaviti sodelovanje med društvi ter izdelati koledar kulturnih dogodkov in prireditev, da se ne bodo odvijali na isti dan.
Tudi na področju kmetijstva smo z javnim razpisom razdelili večino sredstev, za preostali del pa je še možna prijava na razpis (do 10. septembra). Za področje gospodarstva pa se odvija razpis ravno sedaj.

Politično področje

S prvim avgustom sem imenoval g. Marjana Petra Pavlina za podžupana občine Trebnje in g. Jožeta Povšiča na mesto svetovalca za okolje in komunalo. Razlogov je več, najpomembnejši pa je, da podpirata razvojne programe ter konstruktivno sodelujeta pri načrtovanju novih. Če želimo, da občina raste še naprej, potrebujemo skladnost in medsebojno sodelovanje.

Moja vrata so še vedno odprta za vse. Ne želim politike izključevanja, še manj pa obsojanja ali nadvlade. Smo občina priložnosti za razvoj in razcvet – pod pogojem, da sprejemamo drug drugega. Naj nas naša različnost bogati, vendar je predpogoj, da smo pripravljeni poslušati mnenje drugega in ga tudi slišati. Predvsem pa upoštevati dobre nasvete, ne glede, kdo jih poda.

Dovolite še nekaj pojasnil glede moje odločitve za nastop na jesenskih volitvah. Glede na to, da so me različne stranke vabile na njihovih listah, sem se po tehtnem premisleku odločil, da bom kandidiral na listi Slovenske nacionalne stranke.

Najprej, zakaj se sploh potegujem za poslanca. V dveh letih županovanja sem spoznal, da mora imeti župan, če želi biti uspešen, dostopnost do ministrov, sekretarjev in direktorjev državnih ustanov. Poslanec-župan ima večji vpliv, kar pomeni večjo možnost uspeha pri izvajanju lokalnih projektov.

Seveda se vsi spomnimo, da smo imeli že v preteklosti tak primer, vendar sem jaz v drugačni vlogi. Namreč, že sedaj ogromno časa namenim iskanju in vzdrževanju stikov z državo in kot poslanec bo to še lažje. To pomeni, da od poslanskega stolčka ne pričakujem neke posebne novosti ali spremembe, pač pa zgolj boljše izhodiščne pogoje, da lažje počnem tisto, kar počnem že ves čas – prizadevanje za čim boljše delovanje občine.

Na primer, interventna sredstva na področju šolstva smo pridobili tako, da smo se s sodelavci odpravili direktno na ministrstvo za šolstvo – in uspeh je bil tu, saj je bilo iz teh sredstev zamenjanih tretjina oken v trebanjski OÅ  v lanskem letu. V takih primerih ima poslanec-župan sigurno večji vpliv in širše odrta vrata.  

Zakaj pa ravno SNS? Ker so nepristranski, neumorni pri iskanju dejstev in so se najbolj pripravljeni boriti za svoja načela ter ljudi. Natanko to potrebuje naša občina za še večji zagon – nepristranskost, vztrajnost in podporo.

Å e nekaj. Ne glede na to, da me nekateri spodbujajo, naj javno povem, kakšne nizke udarce doživljam s strani lokalne politike, o tem ne želim pisati. Konec koncev lahko vsak posluša zvočne zapise s sej občinskega sveta ali si ogleda zapisnik na naših spletnih straneh.

Rezime

Koliko smo torej srečni? Odvisno. Srečo lahko iščemo v skupnostih, med prijatelji, v družini … ali pa v sebi. Lahko jo iščemo v velikih stvareh ali v majhnih zadovoljstvih. Najlepše pa je, če je tvoja sreča odvisna samo od tebe. Tako bo trajna in se bo ohranjala, ne glede na okoliščine.
Včasih menimo, da je sreča nekakšen Božji dar. Pa ni … Je kot sadež na drevesu – ves čas je tam in le do nas je odvisno, ali ga opazimo, utrgamo in z užitkom použijemo.
Ob tem pa ne prenehajmo razmišljati, kako lahko prispevamo še več, da nam bo v naši skupnosti lepo in prijetno, saj nas dajanje velikokrat bolj osreči od prejemanja.

Zato si utrgajte svojo srečo, uživajte v njej in jo podelite tudi z drugimi.

Vaš župan Alojzij Kastelic