KS Velika Loka

 Število naselij v KS: 9

Gor. Podboršt pri Veliki Loki, Iglenik pri Veliki Loki, Korenitka, Mačkovec, Mala Loka, Mrzla Luža, Škovec, Trnje, Velika Loka.

Krajevna skupnost Velika Loka
Velika Loka 18
8212 Velika Loka

Predsednik: Simon ERJAVEC



 Zemljevid KS

Opis KS Velika Loka

V KS Velika Loka živi 578 prebivalcev v 9 naseljih, središče krajevne skupnosti pa je Velika Loka z 245 prebivalci in nadmorsko višino 280 m. Pri Mali Loki so bile najdene neolitske sekire ter sledovi prazgodovinskih naselij iz ilirsko – keltskega obdobja, ohranjen pa je tudi gradič Mala Loka. Je eden redkih na Dolenjskem, ki je preživel okupacijsko opustošenje, prvič pa se v listinah omenja že leta 1169. Graščina je zamenjala več lastnikov, nekaj časa pa je v njej delovala tudi banovinska gospodinjska šola.

V obdobju 2006 – 2010 je bilo na tem območju asfaltiranih in obnovljenih 4,5 km cest, vsa gospodinjstva pa imajo zagotovljeno zdravo pitno vodo iz javnega vodovoda. Potekale so tudi ostale investicije v javno infrastrukturo.

 

Gibanje števila prebivalstva v KS Velika Loka 

Naselja v KS Velika Loka

Število prebivalcev leta 1869

Število prebivalcev leta 1900

Število prebivalcev leta 1948

Število prebivalcev  leta 2002

Število prebivalcev leta 2010

Gorenji Podboršt pri Veliki Loki

39

30

34

16

16

Iglenik pri Veliki Loki

81

69

45

52

50

Korenitka

28

49

73

33

41

Mačkovec

56

57

40

30

30

Mala Loka

43

47

46

60

48

Mrzla Luža

18

45

36

28

31

Škovec

59

52

58

88

84

Trnje

18

19

37

27

33

Velika Loka

181

191

258

239

245

Skupaj:

523

559

627

573

578

Viri podatkov: Krajevni leksikon Slovenije, 1971 in Statistični urad RS, 2011

V 19. stoletju je število prebivalcev upadalo v Gorenjem Podborštu pri Veliki Loki, Igleniku pri Veliki Loki in Škovcu, drugje naraščalo, v 1. polovici 20. stoletja pa se je upadanje števila prebivalcev nadaljevalo še v Igleniku pri Veliki Loki, Mačkovcu, Mali Loki in Mrzli Luži, v ostalih pa pričelo naraščati. Največ prebivalcev je krajevna skupnost Velika Loka imela leta 1948, za 2. polovico 20. stoletja pa je za večino naselij značilen upad števila prebivalcev, predvsem zaradi pomanjkanja delovnih mest, slabših pogojev za kmetijsko dejavnost, odseljevanja in prometne odročnosti z izjemo Iglenika pri Veliki Loki, Male Loke in Škovca, kjer je število prebivalcev naraščalo. Da je v 21. stoletju situacija na tem območju približno enaka kot v prejšnjih obdobjih, priča upad ali stagnacija števila prebivalcev v večini naselij ter le majhna rast števila prebivalcev v Korenitki, Mrzli Luži, Trnju in Veliki Loki.

 

Kulturne korenine

10. 1. 1900 se je v Veliki Loki rodil slavist, zgodovinar in publicist Bogo Teply, ki je študiral slavistiko in zgodovino v Zagrebu in Ljubljani, poučeval na mariborski gimnaziji ter bil ravnatelj Pokrajinskega muzeja v Mariboru. Prevajal je strokovna in leposlovna dela, se zavzemal za razvoj mariborske galerijske dejavnosti ter bil pobudnik ustanovitve Umetnostne galerije in Zavoda za spomeniško varstvo Maribor. Za svoje delo je prejel Valvasorjevo nagrado, svojo življenjsko pot pa sklenil 13. 7. 1979 v Mariboru.   

V Veliki Loki se je 29. 3. 1902 rodil tudi rudarski strokovnjak Ermin Teply, ki je diplomiral na Tehniški fakulteti v Ljubljani in bil nato upravnik jamskih obratov v rudnikih Srbije, Bosne in Hercegovine in Hrvaške. Več let je delal v vladnih rudarskih institucijah v Beogradu, kjer je bil odgovoren za zvezne rudarske investicije ter učil na fakulteti v Zagrebu, ki mu je podelila tudi častni doktorat. Bil je glavni projektant vseh velikih jugoslovanskih površinskih kopov premoga, uveljavil izvirno metodo kompleksne mehanizacije za površinske kope, se ukvarjal tudi s prezračevanjem rudnikov in vpeljal metode računalniške simulacije pri izračunavanju ventilacijskih mrež. Svojo življenjsko pot je sklenil leta 1991 v Zagrebu, pokopan pa je v Ljubljani.

 

Več oposameznih naseljih v KS Velika Loka

Gorenji Podboršt pri Veliki Loki je razloženo naselje severovzhodno od Velike Loke, v njem pa je leta 2010 živelo 16 prebivalcev. Hiše so raztresene po položnem prisojnem pobočju nizkega hrbta pod gozdom Tičnico, ki se razprostira med Trebanjskim vrhom, Iglenikom in Malo Ševnico. Njive Zglavnice, Pod vrtino, Krančdol, Hrib, Breznica in Podrena so na položnejših legah, med njivami so travniki, na vzhodu, jugovzhodu in severovzhodu pa mešani gozdovi Pri pilu, Pri studencu, Pri zidanci, Pri jami in v Kravji dolini. V bližini naselja so studenci Žlebiček, studenec v gozdu Zajki ter v Hladni dolini.

Iglenik pri Veliki Loki je gručasta vasica severovzhodno od Velike Loke, k naselju spada tudi zaselek Šemrga, skupaj pa je v njem v letu 2010 živelo 50 prebivalcev. Na rahlo valovitem svetu okrog vasi so njive Brezje, Resnica, Zalaka, Dramarca, travniki Zelenka in Starine, na vzhodu, jugovzhodu, severu in severovzhodu pa jih obdajajo gozdovi Pecljevec, Zadele, Kravja dolina in Dramarca. V kraju so bili najdeni prazgodovinski grobovi, v preteklosti pa so živino napajali v vaških lužah, o katerih danes ni sledov.

Korenitka je gručasta vasica jugozahodno od Velike Loke na hribčku nad avtocesto Ljubljana – Zagreb, v njej pa je leta 2010 živelo 41 prebivalcev. Na jugozahodni in južni strani naselja se dviga pobočje V hribe, kjer so njive, travniki, nekaj vinogradov in gozd, proti severu in severozahodu pa se pobočje spušča v travnato Dolino, ki prehaja v njive Pod Ščitom in dalje v gozd Ščit. Zahodno in vzhodno od vasi gričevnat svet prehaja v dolino Jerovco.

Na severnem delu vasi je cerkev svete Ane, ki je v osnovi poznogotska stavba z ohranjenim gotskim portalom v zahodni steni in figuralnim primitivnim sklepnikom vzidanim na zunanjem delu cerkve. Ladja je danes obokana, prezbiterij, ki je zaključen s tremi stranicami osmerokotnika pa je bil preobokan v 17. stoletju. Glavni oltar je leta 1886 izdelal podobar J. Kušlan z Rake, oltarni nastavek pa je postavljen na gotsko, bogato profilirano kamnito menzo. V baročni kapeli je oltar sv. Elije iz leta 1755. Za cerkvijo so grobovi štirih tujih partizanov, ki so v bližini padli od leta 1942 do 1944, v gozdu Na Britofu pa je bila odkrita prazgodovinska gomila 

Mačkovec je najsevernejše gručasto naselje v krajevni skupnosti v hriboviti legi na pomolu med dvema dolinama, v njem pa je leta 2010 živelo 30 prebivalcev. Polja so v rodovitni dolini, kjer je pozimi pogosta megla in na rebri, kjer je tudi nekaj vinogradov. Nad vasjo proti Zagorici je občasni studenec Kodeljevec in stalen obzidan studenec brez imena. Kraj se prvič omenja leta 1138 kot last stiškega samostana.

Mala Loka je naselje, ki obsega grad Malo Loko z nekaj hišami na griču nad Krtino ter nekaj hiš ob cesti proti Čatežu, v njem pa je leta 2010 živelo 48 prebivalcev. Polja so pretežno v ravnini, na nizkem podolgovatem hribu Goleku med Veliko Loko in Kukenberkom pa je rezervoar za vodo.

Grad Mala Loka verjetno stoji na prazgodovinski naselbini, v bližini pa so bili najdeni tudi rimski grobovi, ostanki rimskih poslopij in kamnita sekira. Po Valvasorju je bil grad prvotno last baronov Gallov, med kasnejšimi lastniki pa so bili Ernest Zupančič, Jurij Lukančič in rodbina Widerkhern s koreninami v Švici. Leta 1853 je po ženitvi z dedinjo Justino Widerkhern grad prišel v roke Marka Terbuhoviča, ki se je kasneje po ženini smrti drugič poročil z njeno sestrično Marijo, ki je na gradu umrla v visoki starosti kot oskrbovanka sester svetega Frančiška. Markov sin Evgen Terbuhovič je namreč pred koncem prve svetovne vojne grad s posestvom prodal deželnemu odboru, leta 1929 pa ga je prevzela Gospodarska zveza v Ljubljani in tu leto pozneje odprla gospodinjsko šolo, ki so jo do leta 1949 vodile šolske sestre. Nato so bili 2 leti v gradu gospodinjski tečaji, od 1951 do 1959 gospodinjska in do 1961 kmetijska šola. Po drugi svetovni vojni je grad prešel v roke KZ Trebnje, ki je v hlevih vzrejala plemensko govedo, danes pa je v zasebnih rokah. Notranjščina stavbe je že močno prezidana, starejše arhitekturne prvine niso ohranjene, nekatere druge pa so na grad prinesli od drugod. Ob graščini je ohranjen obzidan vrt z baročno grajsko kapelo, ki jo je v tridesetih letih prejšnjega stoletja preuredil arhitekt Ivan Vurnik, danes pa je v njej stalna razstava slik. 

Pod gradom je na Temenici delovala grajska žaga, ki je bila malo pred drugo vojno porušena.

Mrzla Luža je obcestno naselje severozahodno od Trebnjega v mokrotni dolini potoka Kodeljevca, po domače Župnica, v njem pa je leta 2010 živelo 31 prebivalcev. Hiše so na obeh straneh ceste Račje selo – Velika Loka, v dnu doline so vlažni travniki, njive se nahajajo ob cesti proti Veliki Loki ter v višjih nagnjenih legah severovzhodno in severno od vasi (Babnica, Hrib, Trjavec), v smeri proti Trebnjemu je gozd Zelenka, proti Škovcu pa gozd Pri mostku. Na njivi Svetiji so našli zidove in opeko iz rimskega časa, med ofenzivo leta 1943 pa so Nemci požgali tri hiše.

Škovec je gručasto naselje blizu Velike Loke na nizkem griču (326 m) nad dolino Kodeljevca, v njem pa je v letu 2010 živelo 84 prebivalcev. Okoli naselja se razprostirajo njive na Breznici, Hribu, Hrušica, Krevljica, Štuke in Reber, v nižjih legah travniki Breg, Župnica, Dol, Zaloke, Močile in Grbovec, v bolj oddaljenih predelih pa mešani gozdovi Dovc, Staje, Griček, Kravja dolina, Mahovnik in Globoršca. Pod vasico je občasni studenec Pri kamnu, ki ima podzemeljsko zvezo s Podborškim studencem.

Zunaj naselja je cerkev svete Jedrti s podolžno ravnostropno ladjo, z letnico 1782 na kasneje prislonjenem zvoniku, glavni oltar in oba stranska oltarja pa so iz 19. stoletja. Na bližnjih njivah so bili odkriti tudi sledovi rimskih grobov. 

Trnje stoji na terasah levega brega Temenice ob cesti Velika Loka – Veliki Gaber, v njem pa je leta 2010 živelo 33 prebivalcev. Pod naseljem je med cesto in Temenico široka loka Gmajna, ki je ob večjem deževju poplavljena, proti Mali Loki so v hriboviti legi vaške njive, nad hišami pa raste mešani gozd. 

Velika Loka je pretežno gručasta vas v ravnini na obeh bregovih Temenice ob železniški progi Ljubljana – Novo mesto, v naselju pa je leta 2010 živelo 245 prebivalcev. Starejši del naselja, ki stoji na desnem bregu Temenice so domačini imenovali Kurja vas, novejši del pa se razvija na levem bregu reke. K Veliki Loki spada tudi zaselek Marof, severno od naselja. V Temenici so v preteklosti prali perilo in napajali živino, čez njo držita dva mostova, pod Žabjim mostom pa se Temenica pretaka le v času velikih voda. Travnati del Temeniške doline od Velike Loke do Kamnega potoka, Loška dolina, je ob poplavah zalit z vodo, med travniki pa so tudi rodovitna polja. Po drugi svetovni vojni je obstal mlin ob Temenici, še danes pa v naselju deluje žaga.

V bližini je bilo odkrito večje rimsko grobišče, ki je le delno raziskano, do leta 1955 je bil tu sedež občine, na trgu pred zadružnim domom pa so leta 1955 odkrili spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma z Velike Loke in osmih okoliških krajev.

V starem delu vasi je cerkev svetega Jakoba, ki je centralna stavba na osmerokotni tlorisni zasnovi z glavnim oltarjem iz 18. stoletja in s ponovljenim motivom osmerokota v prezbiteriju.

Z Velike Loke sta bila doma slavist in zgodovinar Bogo Teply (1900 – 1979) ter rudarski strokovnjak Ermin Teply (1902 – 1991).

 

Viri:
Krajevni leksikon Slovenije, 1971. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 574 str.
Rastoča knjiga Temeniške in Mirnske doline, 2010
Statistični urad Republike Slovenije, 2011

Avtorica: Alja Rabzelj

 

Galerija