KS Veliki Gaber

 Število naselij v KS: 14

Bič, Cesta, Dobravica pri Vel. Gabru, Gombišče, Male Dole pri Stehanji vasi, Mali Gaber, Medvedjek, Pristavica pri Vel. Gabru, Stehanja vas, Stranje pri Vel. Gabru, Vel. Dole, Veliki Gaber, Zagorica pri Vel. Gabru, Žubina.

Krajevna skupnost Veliki Gaber
Bič 3
8213 Veliki Gaber

 

Predsednik: Borut SEVER

 

Zemljevid KS

Opis KS Veliki Gaber

KS Veliki Gaber leži na zahodnem delu občine, v njej pa v 14 naseljih prebiva 1282 prebivalcev. Center krajevne skupnosti je Veliki Gaber z nadmorsko višino 348 m in 317 prebivalci ter z na razglednem hribu zgrajeno renesančno baročno cerkvico svetega Urha. Na zelo zgodnjo poseljenost tega območja v zgodovini opozarjajo najdbe iz halštatske dobe, prazgodovinsko gradišče na Medvedjeku ter keltsko grobišče, odkrito pri gradnji avtoceste v Zagorici pri Velikem Gabru.  Na poseljenost v rimskih časih pa opozarjajo rimski grobovi pri Gombišču, delno odkrito rimsko grobišče na ledini Smrdišče pri vasi Žubina ter ime vasi Cesta, ki je nastala ob nekdanji rimski cesti. Na Medvedjeku je v preteklosti obstajal Medvedji grad, imenovan tudi Stari grad, o katerem pa ni več sledov. Hrib je ime dobil po medvedih, ki so jih lovili v jame, katerih sledovi so še vedno opazni. Na Medvedjeku so bile med NOB velikokrat bitke med partizani in okupatorji, na kar spominja tudi spomenik partizana. 

V obdobju 2006 – 2010 je bila na tem območju zgrajena čistilna naprava, posodobljenih 2,5 km vodovodnih cevi, v vasi Zagorica je bil zgrajen pločnik, obnovljen 10 km odsek ceste proti Žužemberku, na Medvedjeku se gradi 500 m3 vodohran, izvedene pa bile tudi druge investicije v javno infrastrukturo.

 

Gibanje števila prebivalstva v KS Veliki Gaber

Naselja v KS Veliki Gaber

Število prebivalcev leta 1869

Število prebivalcev leta 1900

Število prebivalcev leta 1948

Število prebivalcev  leta 2002

Število prebivalcev leta 2010

Bič

88

79

98

56

95

Cesta

36

54

49

57

59

Dobravica pri Velikem Gabru

30

16

37

16

17

Gombišče

57

66

61

25

35

Male Dole pri Stehanji vasi

88

71

63

46

45

Mali Gaber

55

77

80

78

80

Medvedjek

Ni podatka

Ni podatka

Ni podatka

62

76

Pristavica pri Velikem Gabru

67

64

106

95

87

Stehanja vas

90

77

63

44

50

Stranje pri Velikem Gabru

45

52

65

42

48

Velike Dole

59

72

56

46

51

Veliki Gaber

200

222

275

315

317

Zagorica pri Velikem Gabru

170

182

192

229

229

Žubina

144

146

141

94

93

Skupaj:

1129

1178

1286

1205

1282

Viri podatkov: Krajevni leksikon Slovenije, 1971 in Statistični urad RS, 2011

V 19. stoletju je število prebivalcev upadlo v naseljih: Bič, Dobravica pri Velikem Gabru, Male Dole pri Stehanji vasi, Pristavica pri Velikem Gabru, Stehanja vas, v ostalih naseljih pa je število prebivalcev raslo. Medvedjek kot samostojno naselje do leta 2002 v razlago ni vključen, ker je spadal pod Veliki Gaber. V 1. polovici 20. stoletja je število prebivalcev naraščalo v Biču, Dobravici pri Velikem Gabru, Malem Gabru, Pristavici pri Velikem Gabru, Stranjah pri Velikem Gabru, Velikem Gabru in Zagorici pri Velikem Gabru, kar lahko pogojujemo z lego v ravninskem svetu in zato ugodnimi pogoji za kmetijstvo, v ostalih naseljih v vzpetem svetu pa je število prebivalcev v tem obdobju upadalo. Leta 1948 je krajevna skupnost imela največje število prebivalcev izmed vseh preučevanih let, za 2. polovico 20. stoletja pa je značilno upadanje števila prebivalcev na celotnem območju krajevne skupnosti, predvsem zaradi pomanjkanja delovnih mest, odseljevanja, upadanja kmetijske dejavnosti in prometne odročnosti z izjemo Ceste, Velikega Gabra in Zagorice pri Velikem Gabru. V 21. stoletju se je situacija spremenila, saj število prebivalcev zaradi izboljšanja prometne dostopnosti in bližine Ljubljani raste, v naseljih na obrobju krajevne skupnosti pa stagnira ali le malenkostno upada.

 

Kulturne korenine 

V Malem Gabru se je leta 1810 rodil Jožef Rosina, odvetnik in organizator političnega življenja, ki je  pravo doštudiral v Gradcu in bil tam promoviran, nato pa bil sprva zaposlen v državnih finančnih uradih v Ljubljani in Celovcu ter kasneje v samostojni odvetniški pisarni v Novem mestu. Navdušil se je za slovenski nacionalni preporod in sodeloval pri začetku izdajanja prvega dolenjskega časopisa Sloveniens Blatt. Zanj je pisal uvodnik, pozneje pa je list usmerjal in tudi finančno podpiral. Zavzemal se je za Zedinjeno Slovenijo in prihodnost videl v demokratični Avstriji, po obnovitvi ustavnega življenja pa je postal predsednik čitalnice. Njegovo delo je bilo pomembno za politično življenje v Novem mestu, kjer je leta 1889 tudi umrl, zaslužen pa je tudi za zgraditev Narodnega doma v Novem mestu.

V Stehanji vasi se je 15. 11. 1854 rodil duhovnik, risar in publicist Franc Zorec,ki sodi med prve slovenske karikaturiste, humor in risarski talent pa je kazal že v gimnaziji, ki jo je obiskoval v Novem mestu.  V času študija bogoslovja v Ljubljani je njegov humor odkril Jakob Alešovec in ga pritegnil v svoj humoristični list Brencelj, zanj pa je risal karikature po naročilu in svojih zamislih, največkrat so to bile risbe na temo tedanje politike na Slovenskem. Upodobil je celo vrsto javnih delavcev, Slovencev, Nemcev in nemčurjev ter Alešovca, portreti pa so skrbno izdelani, v situacijah z veliko humorja. 

V Malem Gabru se je 70 let (25. 7. 1880) za Rosino rodil Ivan Zorec, pripovednik in publicist, ki je do izključitve zaradi razgrajaštva in protiverskega mišljenja  obiskoval gimnazijo v Novem mestu ter nato v Ljubljani. Bil je železniški uradnik v Trstu in Ljubljani, opravil tudi častniški izpit, prozo pa pričel objavljati predvsem v Ljubljanskem zvonu. Knjižno je leta 1921 izdal Zmote in konec gospodične Pavle, ljubezensko pripoved o učiteljici, Pomenke, zbirko kmečkih novel, in leta 1923 Zeleni kader, "povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja" o 1. svetovni vojni v Bosni in Hercegovini. Po letu 1929 je začel pisati za Mohorjevo družbo domačijsko kmečko in zgodovinsko povest, njegovi temeljni deli pa sta Domačija na Temenici in tetralogija Beli menihi (Beli menihi, Stiški svobodnjak, Stiški tlačan, Izgnani menihi), ki je doživela več ponatisov. V njej obravnava zgodovino stiškega samostana od ustanovitve v 12. stoletju, preko turških vpadov in kmečkih uporov do razpusta med jožefinskimi reformami v 18. stoletju. Leta 1938 so v Mohorjevi knjižnici izšli njegovi spomini Iz nižav in težav, "pot ubožnega slovenskega dijaka", bil pa je tudi ustanovitelj in dejavni član različnih železničarskih društev ter prevajalec iz srbohrvaščine in nemščine. Sestavljal je tudi priročnike o železničarstvu ter oblikoval in urejal železničarsko terminologijo. Umrl je 30. 7. 1952 v Ljubljani, v Velikem Gabru pa je bila v februarju 2011 odprta Knjižnica Ivana Zorca, v kateri so posebna vitrina in dva panoja posvečeni temu znamenitemu rojaku.

V Velikem Gabru je nekaj let kot duhovnik služboval tudi na Mirni rojen pesnik Franjo Neubauer (1872 – 1945), na tamkajšnjem pokopališču pa je pokopan Peter Držaj (1913 – 1944), zdravnik, ki se je boril za napredne ideje človeštva ter politično in ekonomsko osvoboditev naroda, zlasti pa se je posvetil kirurškemu delu. Po njem se imenuje interna klinika Kliničnega centra v Ljubljani.

 

Več o posameznih naseljih v KS Veliki Gaber  

Bič je obcestna vasica jugozahodno od Velikega Gabra v kraški dolini pod razglednim gričem (354 m), v njej pa je leta 2010 živelo 95 prebivalcev. V kraju se nahaja najzahodnejši priključek na avtocesto Ljubljana – Zagreb v občini Trebnje, kar daje kraju pomembno prometno vlogo. Dolino pod gozdnatim Strmcem (422 m) domačini imenujejo Pule, prebivalce Biča in sosednjih vasi: Zagorice, Dobravice in Pristavice pa Poljce. Pule so dokaj rodovitne, ob velikem deževju pa je to območje poplavljeno in zato za kmetijstvo neuporabno. Poglavitni požiralnik na tem območju je Dobravska jama pri Dobravici, voda iz Spaje jame pa poplavlja Baško polje, ki je v severovzhodnem delu polja, ki ga imenujejo tudi Župenca. Pozimi je na tem območju zaradi dolinske lege pogosta megla, zato sadovnjaki na tem območju niso razširjeni. Ob vasi je bila v preteklosti stalna luža Perivenca, kjer so prali perilo.

V jedru naselja je cerkev svetega Martina, romanska stavba s prvotno polkrožno apsido, ki so jo s tristrano zaključenim prezbiterijem nadomestili v 17. stoletju. Pred ladjo so prislonili zvonik, severno steno ladje pa so v 2. polovici 18. stoletja odprli v prizidano kapelo. Na oboku prezbiterija so slike iz 17. stoletja, oltarna oprema pa je iz 18. stoletja.

Kraj se prvič omenja leta 1145 kot last krškega škofa, na griču proti Medvedjeku pa je nekdaj stal Stari grad, ostanki katerega niso vidni.

Cesta je gručasto naselje na nizki vzpetini in na ravnini med železnico Ljubljana – Novo mesto in cesto Radohova vas – Veliki Gaber, v njej pa je leta 2010 živelo 59 prebivalcev. Pokrajina proti Malemu Gabru prehaja v dolino Topole, v bližini vaške štirne pa je bila v preteklosti luža, kjer so napajali živino. Ime kraja spominja na rimsko cesto, ki je tod peljala iz Emone v Praetorium Latobicorum (Trebnje).

Dobravica pri Velikem Gabru je majhno naselje v vzhodnem delu kraške Dobske uvale, ki jo domačini imenujejo Pule, v njej pa je leta 2010 živelo 17 prebivalcev. Pod naseljem poteka avtocesta Ljubljana – Zagreb, pred podvozom pa je pod njo zidan in ograjen požiralnik Dobravska jama, v katero odtekajo poplavne vode.

Gombišče je gručasta vas na kamnitem in vrtačastem svetu, s pripadajočim zaselkom Vrh nad uvalasto dolino Velikih dol, skupaj pa je v naselju leta 2010 živelo 35 prebivalcev. Južno od Gombišča se svet spušča proti gozdu pod Šumberkom v travnato dolino Spajo, ki jo ob deževju poplavlja voda, ki bruha iz petih estavel. Njivske površine so v hriboviti legi, na dnu vrtač in v dolini, v kraju pa so še ohranjeni stari običaji ob rojstvu, poroki, smrti, godu in pustu.

Izven naselja stoji cerkev svetega Jerneja, ki je v jedru srednjeveška, glavni oltar cerkve pa sta leta 1868 izklesala Anton in Janez Kušlan, podobarja iz Novega mesta. Oltar v južni kapeli datira v leto 1658, na bližnjih njivah pa so ostanki rimskih stavb in grobišča.

Male Dole pri Stehanji vasi so gručasta vasica na pragu med Stehanjsko dolino in Dobsko uvalo, v dnu katere so rodovitna polja, v vasi pa je leta 2010 živelo 45 prebivalcev.

Mali Gaber je gručasta vasica na griču zahodno od Velikega Gabra, v njej pa je leta 2010 živelo 80 prebivalcev. K naselju spada tudi zaselek Klanec na južni strani naselja, v dolini Topole in proti Cesti pa se razprostirajo polja, predvsem na pobočjih manjših gričev. Za cerkvijo svetega Mihaela, ki je bila zgrajena v 16. stoletju je estavela Paradiž, iz katere ob obilnejšem deževju bruha voda in odteka v dolino. Na jugu je v hribu Kuščarjeku kamnolom, nad njim pa podzemeljska jama Mirenščica. Iz Malega Gabra sta bila doma Jožef Rosina (1810 – 1889), narodni delavec in Ivan Zorec (1880 – 1952), pripovednik in publicist.

Medvedjek je razloženo naselje na hribu nad avtocesto Ljubljana – Zagreb, v njem pa je leta 2010 živelo 76 prebivalcev. Nad vasjo je nekaj vinogradov z zidanicami, to območje pa je bilo vinogradniško pomembno že v srednjem veku, ko so tu imeli vinograde Stiški opatje. V bližini so bili odkriti rimski grobovi, območje pa je bilo znano po medvedih. V preteklosti je na tem območju stal Medvedski oziroma Stari grad, o katerem pa ni sledov. Na Medvedjeku so bile med NOB velikokrat bitke med partizani in okupatorji, na kar spominja tudi spomenik partizana, naselje pa je imelo pomembno vlogo tudi pri osamosvajanju Slovenije, žrtvam osamosvojitvenih bojev pa je pod vasjo postavljen spomenik.

Pristavica pri Velikem Gabru je gručasta vas v ravnini ob avtocesti Ljubljana – Zagreb, v njej pa je leta 2010 živelo 87 prebivalcev. Pod vasjo se razteza rodovitna kraška Dobska uvala, nad njo pa je na prisojnih legah nekaj vinogradov.

Stehanja vas je gručasta vasica na kopastem hribu, ki se na zahodu spušča v globoko Stehanjsko dolino, v njej pa je leta 2010 živelo 50 prebivalcev. K naselju pripada tudi zaselek Staje na severu, na tem območju pa so še ohranjeni domači običaji ob rojstvu, poroki, smrti, godu in pustu. Njive se razprostirajo predvsem na pobočjih okoliških gričev, v preteklosti pa je bila v kraju tudi luža za napajanje.

Zunaj naselja je cerkev svetega Križa, ki jo sestavljata razmeroma široka ladja z bogato opremljenim portalom ter ozek, mrežasto obokan prezbiterij s figuralnimi sklepniki in konzolami. V zaključnih stranicah prezbiterija so zazidana šilasta okna, na južni steni ladje pa je kamen z letnico 1449. Glavni oltar je leta 1860 izdelal Jernej Kušlan iz Logatca, zvon v kasneje prislonjenem zvoniku pa je leta 1794 vlil Samassa.

Iz Stehanje vasi je bil doma Franc Zorec (1854 – 1930), risar in publicist.

Stranje pri Velikem Gabru so gručasta vasica, ki se razprostira na obeh straneh Temenice, oba dela pa povezuje zidani most čez Temenico, ki je tu nekdaj gnala mlin in ob večjih vodah poplavlja obrežno loko. V naselju je leta 2010 živelo 50 prebivalcev, vaške njive pa se razprostirajo proti Žubini in Gornjim Praprečam. Spomladi leta 1941 se je tu naselila italijanska posadka, ki so jo partizani pogosto napadali in razdirali železnico v bližini. 28. 10. 1941 so Italijani ubili enega domačina, 5. 7. 1942 pa so mnogo ljudi odvedli v internacijo.

Velike Dole so gručasta vasica na robu večje uvalaste doline ob cesti Žužemberk – Radohova vas, v njih pa je leta 2010 živelo 51 prebivalcev. Na rebri nad spustom ceste skozi gozd je zaselek Namrovec, na celotnem območju pa je v zimskem času pogosta megla. V uvalasti dolini pod cesto so obdelovalne površine, na zahodni in južni strani pa mešan gozd. Ob deževju dno uvale zalije voda, ki priteka iz štirih rup in teče proti jugu v dva velika zamrežena požiralnika.

Veliki Gaber je gručasta vas na nizkem hribu zahodno od Medvedjeka, v njem pa je leta 2010 živelo 317 prebivalcev. Stare hiše so na severni strani hriba navzdol razporejene proti železniški postaji Gaber, ki je bila leta 1955 zgrajena s prostovoljnim delom vaščanov.  Na južni strani hiše prehajajo k sosednjemu zaselku Podgaber, vzhodno od Podgabra pa so še zaselki Gline, Brije, Kljuka in Mekote. V okolici je veliko gozdov v katerih prevladuje gaber, po katerem je kraj dobil ime, zaselek Gline pa je ime dobil po glini iz katere so še po prvi svetovni vojni izdelovali opeko. V bližini so odkrili halštatske najdbe, vas pa se prvič omenja v fevdalni dobi leta 1136 kot last šentvidske cerkve. Sedanja cerkev svetega Urha na razglednem hribu je bila zgrajena leta 1920 v renesančno baročnem slogu, poleg nje pa je štirioglato znamenje, ki spominja na kugo leta 1722.

Leta 1879 so v Podgabru ustanovili šolo, šolska zgradba iz leta 1886 pa je bila leta 1938 prezidana. 11. 4. 1941 so Nemci po okolici metali bombe in ubili enega vojaka ter več konj, dan potem pa se je v Podgabru nastanila italijanska posadka, ki je v kraju ostala vse do kapitulacije Italije. V začetku aprila 1942 so partizani ob cesti proti Medvedjeku napadli italijanske avtomobile in pobili okoli 10 fašistov, ob nemški ofenzivi oktobra 1943 pa je bilo na tem območju ubitih 6 slovenskih borcev. Novembra 1944 so se v šoli nastanili domobranci, ki so se v sodelovanju z Nemci večkrat spopadli s partizani na Medvedjeku in v okolici. 25. 5. 1943 so partizani nad vasjo Breg razdrli železniško progo, italijanski transportni vlak pa je na tem mestu iztiril.

Zagorica pri Velikem Gabru je gručasta vas v ravnini v dveh zatokih Dobske uvale, na nizki vmesni vzpetini in njenem položnem pobočju, v njej pa je leta 2010 živelo 229 prebivalcev. Skozi zahodni del vasi poteka cesta Radohova vas – Žužemberk, pod vasjo pa je priključek na avtocesto Ljubljana – Zagreb. Z vrha hriba je lep razgled na Pule (Dobsko uvalo), v bližini sta dva manjša, obzidana studenca, v preteklosti pa je bilo v vasi več luž za napajanje živine, največja med njimi se je imenovala Biček. Izpod Strmca (422 m) ob deževju v dolino Podstrmco priteka potoček Šumnik, Podstrmco pa ob večjem deževju poplavlja tudi voda, ki jo bruhajo estavele, izmed katerih je največja Kovačeva rupa.  V bližnjem gozdnatem pobočju Strmca  je podzemeljska jama Volčji kevder.

Konec januarja 1943 so partizani v dvodnevni bitki prisilili belogardiste, da so opustili svojo postojanko, ki so jo imeli v vasi.

Žubina je gručasto naselje v nekoliko hriboviti legi na nizkem in širokem pomolu, ki se razteza med Duli ter Stranjsko in Žubensko dolino, po kateri teče potok Bratnica. V Žubini je leta 2010 živelo 93 prebivalcev, k naselju pa spada tudi zaselek Griče. V ravnini okrog vasi in v dolinah so obdelovalne površine, v preteklosti pa je bila tu pomembna pridelava povrtnin za na trg v Ljubljani in Novem mestu. Pri vasi je na ledini Smrdišče odkrito že deloma preučeno rimsko grobišče.

 

Viri:

Krajevni leksikon Slovenije, 1971. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 574 str.
Rastoča knjiga Temeniške in Mirnske doline, 2010
Statistični urad Republike Slovenije, 2011

Avtorica: Alja Rabzelj

Galerija