KS Štefan

Število naselij v KS: 10

Belšinja vas, Benečija, Breza, Gor. Nemška vas, Grič pri Trebnjem, Kamni Potok, Pluska, Rožni Vrh, Štefan pri Trebnjem, Zidani Most.

Krajevna skupnost Štefan
Štefan pri Trebnjem 12
8210 Trebnje

 

Predsednik: Dean VERBIČ

 

Zemljevid KS

Opis KS Štefan

V 10 naseljih v KS Štefan živi 684 prebivalcev, od tega 140 v največjem naselju in središču krajevne skupnosti, Štefanu, ki leži na nadmorski višini 278 m. V krajevni skupnosti se nahaja najzahodnejši priključek mesta Trebnje na avtocesto, ob Temenici pa vodomerna postaja Rožni vrh.

V obdobju 2006 – 2010 je bil zgrajen pločnik, nekaj vodovodov in obnovljenih več cestišč. 

 

Gibanje števila prebivalstva v KS Štefan

Naselja v KS Štefan

Število prebivalcev leta 1869

Število prebivalcev leta 1900

Število prebivalcev leta 1948

Število prebivalcev  leta 2002

Število prebivalcev leta 2010

Belšinja vas

36

44

42

46

38

Benečija

12

21

33

32

31

Breza

38

79

97

83

101

Gorenja Nemška vas

26

54

42

57

115

Grič pri Trebnjem

30

34

28

10

9

Kamni Potok

89

82

93

75

75

Pluska

29

35

58

44

44

Rožni Vrh

42

29

72

68

77

Štefan pri Trebnjem

36

51

68

146

140

Zidani Most

26

32

33

13

54

Skupaj:

364

461

566

574

684

Viri podatkov: Krajevni leksikon Slovenije, 1971 in Statistični urad RS, 2011

V 19. stoletju je število prebivalcev v krajevni skupnosti Štefan naraščalo v vseh naseljih z izjemo Griča pri Trebnjem in Rožnega Vrha, v 1. polovici 20. stoletja pa je upadalo v Belšinji vasi, Gorenji Nemški vasi in Griču pri Trebnjem, v ostalih naseljih pa naraščalo. Za 2. polovico 20. stoletja je značilno upadanje števila prebivalcev v večini naselij z izjemo Belšinje vasi, Benečije, Gorenje Nemške vasi in Štefana pri Trebnjem, kar pa lahko pripišemo trendu suburbanizacije, bližini delovnih mest v Trebnjem in dobrih cestnih povezav proti Ljubljani. Za 1. polovico 21. stoletja pa je za večino naselij značilen upad ali stagnacija števila prebivalstva, naraslo je le v Brezi, Gorenji Nemški vasi, Rožnem Vrhu in Zidanem Mostu, skupno pa je v krajevni skupnosti  leta 2010 živelo največ prebivalcev, ki pa se bo še povečevalo.

 

Kulturne korenine 

Ignac Klemenčič, fizik, se je rodil 6. 2. 1853 v Kamnem Potoku, po končani gimnaziji v Novem mestu pa se je odločil za študij fizike v Gradcu. Njegovo nadarjenost je opazil Ludwig Boltzman in ga že med študijem zaposlil kot svojega asistenta. Kasneje je Ignac prejel dovoljenje za poučevanje kot docent, leta 1888 pa postal izredni profesor za eksperimentalno fiziko na univerzi v Gradcu. Njegova eksperimentalna dela s področja elektromagnetnih valov so vodila do novih odkritij za katera je prejel Baumgartnerjevo nagrado dunajske Akademije znanosti in kmalu po tem postal redni profesor fizike na univerzi v Innsbrucku. 5. 9. 1901 je nenadoma umrl, tik pred izvolitvijo v Akademijo znanosti. Znan je po natančnem merjenju svetlobne hitrosti in nekaterih plinov, ponovil je Hertzove poskuse z radijskimi valovi in si pridobil velik ugled.

 

Več o posameznih naseljih v KS Štefan 

Belšinja vas je strnjeno naselje pod Grmado na desnem bregu Temenice nasproti Štefana, v njem pa je v letu 2010 živelo 38 prebivalcev. V dolini ob Temenici pod naseljem potekata železniška proga Ljubljana – Novo mesto ter nekdanja hitra cesta Ljubljana – Novo mesto. Tla so kraška, površje pa je precej kamnito z veliko vrtačami in manjšimi podzemeljskimi jamami. Njive so na Hribu, Pod vasjo in na Ravni, nižje ob Temenici pa so nekoliko zamočvirjeni travniki. Mešani gozdovi se razprostirajo za vasjo na severnem pobočju Grmade, v Bukovju in na Debelem hribu. 

Kraj se prvič omenja leta 1145, v njegovi okolici pa je bilo odkritih mnogo najdb iz prazgodovinske in rimske dobe. 

Benečija je razloženo naselje zahodno od Trebnjega na terasah med priključkom Trebnje - Zahod na avtocesto Ljubljana – Novo mesto ter gozdnatim pobočjem Grmade, v njem pa je leta 2010 živelo 31 prebivalcev. Na vzhodu vasi so Grajske njive in njive v Lazu, nad njimi strmo gozdnato Bukovje, pod vasjo pa manjši izvir Studenec. V najmanj sto let stari Burgerjevi hiši na robu vasi so v preteklosti bivali graščinski pastirji. 

Breza je gručasto naselje zahodno od Trebnjega nad desnim bregom Temenice in železniško progo Ljubljana – Novo mesto, v njem pa je leta 2010 živel 101 prebivalec. Njive so na položnih legah Na vrhu in V hribih, ob Temenici pa so močvirnati travniki. Na severovzhodni in severozahodni strani vasi so obsežni listnati gozdovi, pod naseljem pa je Breški studenec. Na bližnjih njivah Morišče so bili odkriti ostanki rimskih stavb in rimski grobovi. 

Zunaj vasi stoji cerkev svetega Janeza Krstnika, ki je v jedru še srednjeveška stavba z ohranjenim gotskim slavolokom. V 17. stoletju so k cerkvi prizidali ravno zaključen prezbiterij, iz tega stoletja je tudi glavni oltar, bronasti zvon pa je leta 1749 vlil Samassa. 

Gorenja Nemška vas je gručasto naselje zahodno od Trebnjega na nizki vzpetini z razgledom po bližnji okolici, v njem pa je leta 2010 živelo 115 prebivalcev. Svet okoli vasi je razgiban in valovit, proti jugovzhodu pa se počasi spušča proti Temenici. V bližini vasi so njive V ogradah, Studenčne njive, v Laniščah, Pod cesto, V griču, in Na rebri, ob Temenici pa se razprostirajo zamočvirjeni travniki. Na rebri, V kotlu, v Debelem hribu in v Bukovju so obsežni gozdovi, v preteklosti pa je bila sredi vasi z vodo napolnjena kotanja Luža, kjer so napajali živino. V plitvi dolini na severovzhodni strani je izvir Studenčne, ime vasi pa spominja na nemške koloniste, ki so jih tu naselili v 14. stoletju Ortenburžani. V bližini je bilo odkrito tudi grobišče iz rimske dobe.

Grič pri Trebnjem je gručasta vasica na majhnem griču zahodno od Trebnjega, v njej pa je leta 2010 živelo 9 prebivalcev. Na južni strani vasi je gozdnata Grmada, V polju, Breznici, Pod gričem in v Lazah so njive, nižje v Dolini mokrotni travniki, v bližini pa je bila najdena tudi slučajna najdba iz halštatskega časa.

Kamni Potok je precej razloženo naselje severozahodno od Trebnjega ob Temenici v katero se tu izliva potok Kodeljevec, v njem pa je leta 2010 živelo 75 prebivalcev. Temenica in železniška proga delita kraj na dva dela, večji del stoji na desnem bregu Temenice, nekaj hiš pa je ob cesti Trebnje – Velika Loka. Na poplavnem območju ob Temenici so močvirni travniki, v višjih legah njive na Isteh, Gomile, Vejar, Izgon, Kotel, Med vasmi, na vzhodu in zahodu pa so v najvišjih legah mešani gozdovi. Ob sotočju Temenice in Kodeljevca je Podpadčev mlin, ki je pred nekaj deset leti še deloval. Leta 1923 je del vasi pogorel, ob nekdanji rimski cesti pa so tu odkopali grobove in našli miljnik z vklesanim napisom. Iz Kamnega Potoka je bil doma fizik Ignac Klemenčič (1853 – 1901). 

Pluska je gručasto naselje na rahlo vzpetem svetu zahodno od Trebnjega, v njej pa je leta 2010 živelo 44 prebivalcev. Obdaja jo rahlo valovit in položen svet, ki prehaja v kras, večina njivskih površin je na severu in severozahodu (Laz), nekaj jih je tudi na vzhodu (Ulce), na severni strani je gozd Mlačne, obširni gozdovi pa se razprostirajo tudi proti Korenitki, Račjemu selu in Dobrniču. 

Rožni Vrh je gručasto naselje na terasah zahodno od Trebnjega, v njem pa je leta 2010 živelo 77 prebivalcev. Svet okoli vasi je valovit in rodoviten, proti jugu pa se spušča v dno Temeniške doline ob kateri so obsežni močvirnati travniki. Na jugu, vzhodu in zahodu so v pobočni legi njive, proti severu pa se razprostira gozd. 

Štefan pri Trebnjem je razloženo naselje zahodno od Trebnjega, v njem pa je leta 2010 živelo 140 prebivalcev. Večina hiš se nahaja med železniško progo Ljubljana – Novo mesto in cesto Trebnje – Velika Loka, posamezne pa so tudi nad cesto. Ob Temenici je poplavna ravnica z mokrotnimi travniki, na okoliških gričkih so njive, nad njimi pa gozd.

Na obrobju vasi stoji cerkev svetega Štefana, ki se prvič omenja leta 1526. Srednjeveški značaj je ohranila v arhitekturi prezbiterija s talnim podzidkom in zazidanim gotsko šilastim oknom, na zunanjem delu so ostanki baročne arhitekturne poslikave, za vogelnike ladje pa so porabljeni rimski kamni. Ladja je ravnostropna, glavni oltar iz leta 1868 pa je izdelek Alojza Koširja.

V bližini so bili odkriti ostanki zidov naselbine iz rimskega časa, najverjetneje Praetoriuma Latobicoruma.

Zidani Most je gručasto naselje zahodno od Trebnjega na desnem bregu Temenice ob cesti Trebnje – Veliki Gaber, v njem pa je v letu 2010 živelo 54 prebivalcev. V neposredni bližini je železniška proga Ljubljana – Novo mesto in priključek na avtocesto Ljubljana- Novo mesto, Trebnje – zahod. V okolici naselja je nekaj njiv (Gabrje), travnikov in pašnikov (Loznica), južno od njih so gozdovi Tangljevec, Debeli hrib in Bukovje, ob Temenici pa zamočvirjeni travniki. Naselje je ime dobilo po Zidanem mostu čez Temenico, ki so ga zgradili za staro državno cesto Ljubljana – Novo mesto, v bližini pa je bilo odkrito tudi rimsko grobišče.

 

Viri:
Krajevni leksikon Slovenije, 1971. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 574 str.
Rastoča knjiga Temeniške in Mirnske doline, 2010
Statistični urad Republike Slovenije, 2011

Avtorica: Alja Rabzelj

Galerija