KS Šentlovrenc

Število naselij v KS: 14

Dolga Njiva pri Šentlovrencu, Dolnje Prapreče, Gor. Prapreče, Krtina, Kukenberk, Mačji Dol, Mali Videm, Martinja vas, Muhabran, Potok, Šentlovrenc, Veliki Videm, Vrhovo pri Šentlovrencu, Žabjek.

Krajevna skupnost Šentlovrenc
Šentlovrenc 46
8212 Velika Loka

 

Predsednica: Mateja OVEN


Zemljevid KS

Opis KS Šentlovrenc 

V KS Šentlovrenc v 14 naseljih živi 701 prebivalcev, od tega 127 v središču krajevne skupnosti Šentlovrencu, ki se nahaja na nadmorski višini 288 m. V Šentlovrencu je bilo odkrito obsežno rimsko grobišče, pri Dolenjih Praprečah več rimskih starin, pri Malem Vidmu pa ostanki rimskih zgradb in grobov. Med obema vojnama je bila v kraju velika mlekarna in pitališče prašičev ter urejeno kopališče na Temenici s kabinami in z odrom za sončenje, ki je kasneje propadlo. Pri Mačjem dolu so pri studencu Škavba v preteklosti že našli človeške ribice.

V obdobju 2006 – 2010 je bilo zamenjanih več kot 2,5 km vodovodnih azbestnih cevi, zgrajen pločnik, izvedene pa so bile tudi druge investicije v javno infrastrukturo.

 

Gibanje števila prebivalstva v KS Šentlovrenc 

Naselja v KS Šentlovrenc

Število prebivalcev leta 1869

Število prebivalcev leta 1900

Število prebivalcev leta 1948

Število prebivalcev  leta 2002

Število prebivalcev leta 2010

Dolga Njiva pri Šentlovrencu

114

140

126

65

68

Dolnje Prapreče

38

68

72

67

60

Gornje Prapreče

38

36

33

31

30

Krtina

24

26

36

31

35

Kukenberk

44

41

43

28

40

Mačji Dol

85

111

83

64

60

Mali Videm

41

47

38

32

31

Martinja vas

99

133

135

101

103

Muhabran

22

18

23

15

15

Potok

19

12

23

14

16

Šentlovrenc

30

54

99

102

127

Veliki Videm

60

71

93

59

57

Vrhovo pri Šentlovrencu

22

37

32

38

36

Žabjek

25

32

26

22

23

Skupaj:

661

826

862

669

701

Viri podatkov: Krajevni leksikon Slovenije, 1971 in Statistični urad RS, 2011

Za 19. stoletje je značilna rast števila prebivalstva v večini naselij v KS Šentlovrenc, razen v Gornjih Praprečah, Kukenberku in Potoku je število prebivalcev upadalo, enolična slika iz tega stoletja pa se je v naslednjem spremenila. V 1. polovici 20. stoletja je število prebivalcev upadalo v naseljih na robu krajevne skupnosti: Dolgi Njivi pri Šentlovrencu, Gornjih Praprečah, Mačjem Dolu, Malem Vidmu in Žabjeku, drugje naraščalo, in leta 1948 doseglo največje skupno število prebivalcev v krajevni skupnosti Šentlovrenc izmed vseh preučevanih let. V 2. polovici stoletja je število prebivalcev naraslo le v Šentlovrencu in Žabjeku, drugje pa upadlo. Za začetek 21. stoletja je značilen upad ali stagnacija števila prebivalcev v večini naselij predvsem zaradi prometne odročnosti in pomanjkanja delovnih mest, število prebivalcev pa je v tem obdobju naraslo v naseljih s pretežno ravninsko lego: Dolgi Njivi pri Šentlovrencu, Krtini, Kukenberku, Martinji vasi, Potoku, Šentlovrencu in Žabjeku.

 

Kulturne korenine 

Ivan Lavrič, generalmajor, se je rodil leta 1850 v Dolnjih Praprečah. Pionirsko kadetsko šolo je končal v Hainburgu, se udeležil zasedbe BIH ter sodeloval pri zadušitvi vstaje v Krivošijah in Boki Kotorski. Služboval je v štabu domobranskega poveljstva v Gradcu in kasneje napredoval v generalmajorja.  Pred prvo svetovno vojno je bil kot podmaršal upokojen, med vojno pa je bil v vojsko ponovno vključen, poveljeval v bojih v Karpatih in bil namestnik poveljnika trdnjave v Krakovu. Po prvi svetovni vojni je živel v Mariboru, leta 1941 pa umrl v Zagrebu. Imel je tudi plemiški naslov Zaplaz. 

Marija Kmet, pisateljica, učiteljica, prevajalka in novinarka se je rodila 31. 1. 1891 v Šentlovrencu. Po učiteljišču je učila na Ciril – Metodovi šoli v Trstu in se kasneje preselila v Ljubljano, kjer je 1. 11. 1974 tudi sklenila svojo življenjsko pot. Svoje prve literarne poskuse je objavila v reviji za otroke Zvonček, sodelovala pri Vrtcu, njene črtice so objavljali tudi v Domačem prijatelju in Ženskem svijetu, izdala pa je zbirki črtic Bilke in Večerna pisma, dramo Mati, avtobiografijo Moja pota in krajšo prozo za otroke Bureži – brbrači. Iz ruske in nemške literature je tudi prevajala.

Nekaj let je bil kaplan v Šentlovrencu folklorist in prevajalec Leopold Gorenjec (1840 – 1886), kasneje pa je službo kaplana tu opravljal tudi zgodovinar in etnograf Ivan Feliks Šašelj (1859 – 1944), ki je od upokojitve dalje živel v Šentlovrencu.

 

Več o posameznih naseljih v KS Šentlovrenc 

Dolga Njiva pri Šentlovrencu je gručasta vas na stiku dveh hribov, ki se s podolgovatima hrbtoma raztezata med travnato Dolgonjivsko in Marovško dolino, v njej pa je leta 2010 živelo 68 prebivalcev. Kraj se prvič omenja leta 1139, sestavljen pa je iz dveh delov: Dolenje in Gorenje Dolge njive. Dolgonjivsko dolino pod Velikim Vidmom večkrat poplavlja potok Zarovščica, ki priteka izpod Zagriča po Bajčevi dolini in Dolgih travnikih, v Starjeku  pa se združi s Potokom iz Moravške doline in doline Prejsar – Lopar, od tod pa teče hudourniška voda po Šentlovrenški dolini v Temenico. Vas obdaja nekaj njiv na pretežno nagnjenih legah, vaščani pa imajo vinograde na Lačenbergu.

Zunaj vasi stoji cerkev Najdenja svetega Križa, ki je v jedru romanska zgradba z ohranjenim prvotnim okencem in v 17. stoletju prislonjenim tristranim, širokim prezbiterijem. V notranjosti je ladja ravnostropna, prezbiterij je obokan, glavni oltar pa je iz leta 1868.

Dolnje Prapreče stojijo na nizkih terasah levega brega Temenice, ki večkrat poplavlja Loko in Gmajno, v njih pa je leta 2010 živelo 60 prebivalcev. Ob večjem deževju zalije sosednjo Šentlovrenško dolino tudi obdobni Potok, ki se na vzhodni strani vasi zliva v Temenico. V bližini je bilo izkopanih več rimskih predmetov, v gozdu Smrdica pa najdeni tudi ostanki rimskih grobov.  V prapreškem zaselku Kazina, ob cesti poleg Šentlovrenca, je bila pred vojno gostilna in trgovina, iz Dolnjih Prapreč pa je bil doma generalmajor Ivan Lavrič pl. Zaplaški (1850 - 1941). 

Gornje Prapreče so gručasta vas na nagnjeni terasi nad Temenico ob cesti Trebnje - Ivančna Gorica in železniški progi Ljubljana – Novo mesto, v njih pa je leta 2010 živelo 30 prebivalcev. Ob velikih vodah Temenica poplavi celotno Loko vzdolž železniške proge, zato je večina njiv na severni strani naselja na nagnjenih legah. 

Krtina je gručasto in deloma obcestno naselje pod gradom Mala Loka na terasah levega brega Temenice, v njem pa je v letu 2010 živelo 35 prebivalcev. V Žabenski dolini in V gričih so polja, ob Temenici pa sta bila kovačnica in mlin, ki je obstal leta 1964. Na Krtini so našli rimske grobove, od Šentlovrenca do tod pa je dobro vidna trasa rimske ceste.

Kukenberk je gručasta vas na hribu Gorenji Kukenberk, nasproti Male Loke, v njem pa je leta 2010 živelo 40 prebivalcev. Na južni strani naselja je uvala s poljem Dolino, ki jo na nasprotni strani proti Muhabranu obdajajo gozdne parcele na Starinah, Dolina, Laze in Plejave. Med Kukenberkom in Malo Loko je pod železniško progo ob Temenici od Krtine proti Trnju travnata dolina Mokro polje, ki je večkrat poplavljeno, prevladujoča raba pa so travniki.

Mačji dol je gručasta vasica v Marovški dolini, deloma v hriboviti legi pod Dolgo njivo, v njej pa je v letu 2010 živelo 60 prebivalcev. Vas se prvič omenja leta 1145 kot last stiškega samostana. Polja so v dnu doline in na sosednjih položnejših pobočjih, območja na severu vasi pa porašča obsežen gozd. Sredi vasi je studenec Škavba, kjer so včasih prali perilo, v preteklosti tudi že našli človeške ribice, ob visokih vodah pa njegove vode pri Šentlovrencu odtekajo v Temenico. Na zahodni strani Mačjega dola je podzemeljska jama Zijavka.

Mali Videm je gručasto naselje nad Šentlovrencem na podolgovatem griču, v letu 2010 pa je v njem živelo 31 prebivalcev. Njive se razprostirajo poleg hiš in na položnih legah proti Šentlovrencu in Krtini, v okolici pa so bili najdeni ostanki rimskih stavb in rimski grobovi.

Martinja vas stoji na valovitem terenu na pobočju Medvedjeka ob cesti iz Šentlovrenca, v njej pa so leta 2010 živeli 103 prebivalci. Hiše so razporejene v več nizih po pobočju, k vasi pa spada tudi nekdanji mlin Pri Volku ob Temenici. Na Medvedjeku je tudi nekaj vinogradov ter sadnega drevja, odkrito je bilo prazgodovinsko grobišče, ob njem pa še rimsko.

Zunaj vasi je cerkev svete Marije Magdalene, ki je v jedru srednjeveška stavba s tristrano zaključenim prezbiterijem in zazidanim okencem v vzhodni stranici prezbiterija ter v južni steni ladje. Prvotno ravnostropna ladja je obokana, glavni oltar je leta 1865 izdelal J. Kušlan iz Cerknice, kipi na oltarju pa so starejši.

Muhabran stoji na dolgem oblem hrbtu nad Šentlovrencem in Kukenberkom, v njem pa je leta 2010 živelo 15 prebivalcev. Njive se razprostirajo ob domačijah, po bregu in v dolini, v bližini pa je tudi nekaj vinogradov in prepadna kraška jama.

Potok stoji ob cesti iz Šentlovrenca na desnem bregu navadno suhe struge Potoka, ki izvira iz Škavbe v Mačjem dolu, v njem pa je leta 2010 živelo 16 prebivalcev. Ob deževju se Potok na bližnjem travniku Bajerju pridruži hudourniškim vodam iz doline Prejsar – Lopar, nato pa se združi še z Zarovščico, ki priteka iz Dolgonjivske doline. Od tod teče voda dalje po Šentlovrenški dolini v Temenico. Njive so na hribu Kavcu (341 m), v Marovški dolini in dolini Prejsar - Lopar, višje proti Dolnjim Praprečam, Vrhovemu in Žubini pa je gozd. 

Šentlovrenc je obcestna vas na obeh bregovih Temenice in občasno suhega Potoka, ki priteče iz Mačjega dola, v njem pa je leta 2010 živelo 127 prebivalcev. V kraju se križajo ceste proti Trebnjemu, Radohovi vasi, Velikemu Gabru in v Marovško dolino. Staro jedro naselja je razporejeno na desnem bregu Temenice okrog župnijske cerkve svetega Lovrenca, kraj pa je bil v preteklosti krajevno, gospodarsko in kulturno središče z obratom podjetja Hrast z Mirne, dvema pletilskima obrtnikoma, hlevom za vzrejo bikov in pitališčem prašičev. Šentlovrenc je bil poseljen že v rimski dobi, kar dokazuje obsežno, deloma raziskano grobišče iz tega časa, kraj pa se prvič omenja leta 1178.

Cerkev svetega Lovrenca je baročna stavba s samostojno poudarjeno arhitekturo prezbiterija, sedež župnije pa je od leta 1863. V kraju je bila redna šola od leta 1869, šolsko poslopje pa je bilo zgrajeno leta 1868. Med zadnjo vojno je propadlo kopališče s kabinami in odrom za sončenje, ki je bilo urejeno leta 1934. Med NOB kraj ni utrpel večje škode, čeprav je bila tukaj nastanjena italijanska posadka, ki je stražila železniško progo. Na pokopališču je skupni grob štirih neznanih partizanov in litoželezni nagrobnik Franca Wiederkherna, izdelek livarne na Dvoru.

V šentlovrenški šoli se je rodila Marija Kmet (1891 – 1974), pisateljica, učiteljica, prevajalka in novinarka , od 1922 do smrti 1944 pa je tu v svoji hiši bival tudi Ivan Feliks Šašelj, duhovnik, zgodovinar in etnograf.

Veliki Videm je gručasta vas na hribu nad globoko Dolgonjivsko dolino, v letu 2010 pa je v njem živelo 57 prebivalcev. Polja so v hriboviti legi na hribu nad vasjo, na severovzhodni strani in pod vasjo pa so gozdovi. 

Vrhovo pri Šentlovrencu stoji na gričku nad travnato in nekoliko mokrotno polkrožno dolino Gmajna, ki jo je s poplavami izoblikovala Temenica, v njem pa je leta 2010 živelo 36 prebivalcev. Na robu gmajne je studenček, kjer so v preteklosti napajali živino, mimo vasi pa je potekala rimska cesta. 

Žabjek je gručasto naselje pod gozdnatim Hribom nad sotočjem doline Grle in Globoke doline v Žabensko dolino, ki prehaja pri Krtini v dolino Temenice, v kraju pa je leta 2010 živelo 23 prebivalcev. Ob daljšem deževju zalije doline hudourniška voda, ki se v Žabenski dolini združi v enoten hudourniški tok, pozimi pa je tu pogosta megla.

 

Viri:
Krajevni leksikon Slovenije, 1971. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 574 str.
Rastoča knjiga Temeniške in Mirnske doline, 2010
Statistični urad Republike Slovenije, 2011

Avtorica: Alja Rabzelj

Galerija