KS Svetinja

Število naselij v KS: 5

Dol. vrh, Gor. vrh pri Dobrniču, Rdeči Kal, Svetinja, Šmaver.

Krajevna skupnost Svetinja
Svetinja 16
8211 Dobrnič

 

Predsednik: Silvo ZUPANČIČ

 

Zemljevid KS

Opis KS Svetinja

KS Svetinja je ena izmed manjših krajevnih skupnosti v občini Trebnje, v njej pa v 5 naseljih živi 256 prebivalcev. Večji del krajevne skupnosti obsega gričevnato in gozdnato površje severovzhodnega gričevnatega oboda Globodolskega polja, v Šmavru pa so na prisojah vinogradi. Najvišji vrh krajevne skupnosti je Ostri vrh (523 m) na katerega je vsako leto okoli božiča organiziran zimski pohod. 

V obdobju 2006 – 2010 je bilo glede na povečanje sredstev za financiranje KS, izvedenih več investicij v javno infrastrukturo.

 

Gibanje števila prebivalstva v KS Svetinja

Naselja v KS Svetinja

Število prebivalcev leta 1869

Število prebivalcev leta 1900

Število prebivalcev leta 1948

Število prebivalcev  leta 2002

Število prebivalcev leta 2010

Dolenji vrh

51

44

55

30

28

Gorenji vrh pri Dobrniču

75

59

70

37

44

Rdeči Kal

118

118

116

90

85

Svetinja

15

14

19

18

31

Šmaver

38

108

99

40

68

Skupaj:

297

343

359

215

256

Viri podatkov: Krajevni leksikon Slovenije, 1971 in Statistični urad RS, 2011

V 19. stoletju je v večini naselij število prebivalcev upadlo ali stagniralo, naraslo pa je le v Šmavru zaradi množičnega naseljevanja v zidanice, kar pa se je v 1. polovici 20. stoletja močno spremenilo. Število prebivalcev v tem obdobju je v Šmavru in Rdečem Kalu upadlo, v drugih naseljih naraslo in leta 1948 doseglo največje število prebivalcev v krajevni skupnosti izmed vseh preučevanih let. Za 2. polovico 20. stoletja pa je bil značilen velik upad števila prebivalcev v vseh naseljih, predvsem zaradi težkih življenjskih pogojev, kraškega reliefa in prometne odročnosti. Ta trend se je v Dolenjem vrhu in Rdečem Kalu nadaljeval tudi v 21. stoletju, v drugih krajih pa število prebivalcev postopoma narašča.

 

Kulturne korenine 

V Gorenjem vrhu pri Dobrniču se je 26. 8. 1902 rodil narodni heroj Jože Slak Silvo, ki je sodeloval pri organiziranju OF v novomeškem okrožju ter bil politični komisar Novomeške čete. Ko je politično delal v Dolenji Straži pri Novem mestu je 26. 2. 1943 naletel na italijansko zasedbo in se nato hudo ranjen sam ustrelil, da ga nebi živega dobili sovražniki. 

23. 1. 1931 se je v Šmavru rodila dramska igralka in nosilka Borštnikovega prstana, Iva Zupančič. Diplomirala je na AGRFT, že kot študentka pa delovala v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je  s prvimi vlogami opozorila nase z rahločutno izraznostjo in izrazito odrsko pojavo, uveljavila pa se je kot oblikovalka številnih značajsko zahtevnih ženskih vlog. Umetniško se je dopolnjevala tudi v drugih gledališčih, izoblikovala več kot 130 dramskih vlog, sodelovala v slovenskih filmih, na radiu in televiziji, dejavna pa je še danes. S kultivirano nadarjenostjo, z znanjem in občutljivostjo je pomembno zaznamovala slovensko gledališko omiko, leta 2010 pa postala častna občanka občine Trebnje. 

V Gorenjem vrhu pri Dobrniču se je 1. 11. 1934 rodil jezikoslovec in leksikolog France Novak, ki je vse življenje ohranil navezanost na domačo pokrajino, skromnost in delavnost. Po diplomi iz slavistike se je izpopolnjeval v tujini in uspešno opravil doktorsko disertacijo Samostalniška večpomenskost v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, ki je tudi njegovo temeljno delo. Zaposlen je bil na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, bil sourednik prvih dveh knjig SSKJ, še danes pa se ukvarja s pripravo Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja.

 

Več o posameznih naseljih v KS Svetinja 

Dolenji vrh je gručasto naselje na položnem gričku zahodno od Šmavra, v letu 2010 pa je v njem živelo 28 prebivalcev. Okoli naselja so obdelovalne površine Ovčji hrib, Zarupa, Ulice, Podvrte, Prašnice, Hrib, Pri lipi in Češnjice, precej opuščenih njiv pa je spremenjenih v košenice. Na jugozahodu so gozdnate površine Podevše in Gmajne, na severu pa Drežnice, kjer so partizani imeli bunkerje za zbiranje ranjencev. Decembra 1943 so Nemci požgali del naselja. 

Gorenji vrh pri Dobrniču je gručasto naselje na ravniku nad Šmavrsko vinsko gorico, v njem pa je leta 2010 živelo 44 prebivalcev. Njivske površine na severu so Ciganke, Gradec in Strmec, na severovzhodu Dolgi dol, Hrib in Laze, na vzhodu Gmajna in Pradulce ter na severozahodu Staje. Opuščene njive na katerih so v preteklosti gojili lan so spremenjene v košenice, na zahodu pa jih obdaja mešani gozd v Gmajni. Nemci so med jesensko ofenzivo 1943 požgali dve domačiji.

V Gorenjem vrhu pri Dobrniču sta se rodila narodni heroj Jože Slak – Silvo (1902 – 1943), ki so mu sredi vasi postavili spomenik, ter  jezikoslovec in leksikolog France Novak (roj. 1934). 

Rdeči Kal je razloženo naselje na prevalu ob cesti Dobrnič – Mirna Peč pod z zidanicami in vinogradi posejanim Šmavrom, v njem pa je v letu 2010 živelo 85 prebivalcev. Na jugozahodni strani naselja je zaselek Laze, okoliška pokrajina pa je vrtačasta s prevlado rdeče ilovke, ki je kraju dala ime. Njive so v Rebri, Šterglavcu, na Kržacu, v Širokih njivah in v Splavnah, v Splavnah in Vrbovških lazah pa so tudi košenice, predvsem na tistih območjih, kjer so bili nekdaj vinogradi. Proti Ostremu vrhu se razteza listnat gozd, v bližini pa so tudi večje kraške jame Koprivnica ter Velika in Mala Vratnica. 

Svetinja je majhno naselje na terasi severozahodnega pobočja Šmavra v njem pa je leta 2010 živelo 31 prebivalcev. K naselju spada tudi zaselek Stara gora, v bližini pa se nahajajo njive Prašnice in Podolnica ter na jugozahodu listnat gozd Gmajna.

Avgusta 1942 so Italijani eno hišo požgali, v času njihove okupacije pa je bila v kraju kurirska postaja.

Šmaver je razloženo obcestno naselje med vinogradi in zidanicami vzhodno od Dobrniča, v njem pa je v letu 2010 živelo 68 prebivalcev. Glavnina hiš je sredi pobočja Nove gore k naselju pa pripada tudi zaselek Jurjev Hrib. Na tem območju je zaradi kraškega in strmega reliefa malo njiv, le Reber, Ograje in Gmajne, gozd pokriva vrh Nove gore, dobro pa po celotnem južnem pobočju uspeva sadje in vinska trta. Precej zidanic je preurejenih v počitniška bivališča.

Severno od naselja sta cerkvi svete Ane (392 m) in svetega Mavricija po kateri  je kraj dobil ime. Cerkev svete Ane stoji vrh razglednega hriba in je enotna stavba iz začetka 18. stoletja, njen glavni oltar pa je bogat in vkomponiran v prostor prezbiterija. Preslikana oltarna podoba svete Ane je delo A. Postla, prav tako pa tudi oba stranska oltarja iz 2. polovice 18. stoletja. V severnem oltarju je podoba svetega Frančiška Ksaverija, v južnem pa podoba svetega Jakoba. Cerkev svetega Mavricija, ki se prvič omenja leta 1526 stoji v bregu, obsega pa pravokotno ladjo ter tristrano zaključen prezbiterij in zvonik, ki je postavljen pred zahodno fasado. V zunanjščini prezbiterija in ladje so ostanki izredno bogate stenske poslikave z motivi geometričnih likov, oltarna oprema pa je iz 17. stoletja.

 

Viri:
Krajevni leksikon Slovenije, 1971. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 574 str.
Rastoča knjiga Temeniške in Mirnske doline, 2010
Statistični urad Republike Slovenije, 2011

Avtorica: Alja Rabzelj

Galerija