KS Čatež

Število naselij v KS: 11

Čatež, Dolenja vas pri Čatežu, Goljek, Gorenja vas pri Čatežu, Kriška Reber, Križ, Razbore - del, Roje pri Čatežu, Sejenice, Trebanjski vrh, Zagorica pri Čatežu.

Krajevna skupnost Čatež
Dolenja vas 18
8212 Velika Loka


predsednik: Bogomir MLAKAR

Zemljevid KS

Opis KS Čatež 

KS Čatež leži na severozahodnem delu občine, v zavetju 609 m visokega Zaplaškega hriba in ima 539 prebivalcev, od tega jih 109 biva na Čatežu na nadmorski višini 454 m. Zgodovina tega območja je pestra in bogata, o čemer pričajo prazgodovinske gomile pri vaseh Sejenice in Zagorica pri Čatežu, rimske najdbe na Trebanjskem vrhu in rimski grobovi v Zagorici pri Čatežu. V vasi Goljek je bila najdena neolitska sekira, jugovzhodno od te vasi pa je premogovna žila, kjer so pred prvo svetovno vojno kopali premog, ostanek kopa pa je Knapova jama.

Severozahodno od Čateža, na Zaplazu, je cerkev Matere Božje, ki je osrednje romarsko središče v škofiji Novo mesto, zaradi markantne lokacije na vrhu Zaplaškega hriba pa je priljubljeno zbirališče tudi mnogih izletnikov. Secesijska zvonika, ki se mogočno dvigata v višave, jo značilno ločita od ostalih cerkva v okolici, in sta njen najbolj prepoznavni del.

Leta 2002 je bila v neposredni bližini doma Čebelica odkrita Režkova jama, ki je dostopna le izkušenim jamarjem, to območje pa je natančno opisal Fran Levstik  v Popotovanju od Litije do Čateža.

V obdobju 2006 – 2010 je bilo na tem območju izvedenih več preplastitev lokalnih in krajevnih cest, nadaljuje se investicija v kanalizacijo, dokončana pa je tudi državna cesta od Čateža do občinske meje.

 

Gibanje števila prebivalstva v KS Čatež

Naselja v KS Čatež

Število prebivalcev leta 1869

Število prebivalcev leta 1900

Število prebivalcev leta 1948

Število prebivalcev  leta 2002

Število prebivalcev leta 2010

Čatež

130

131

100

106

109

Dolenja vas pri Čatežu

55

65

82

55

58

Goljek

76

83

92

62

66

Gorenja vas pri Čatežu

41

47

52

31

29

Kriška reber

56

46

40

28

33

Križ

51

50

15

18

15

Razbore

74

91

83

46

47

Roje pri Čatežu

36

62

54

52

65

Sejenice

27

48

27

25

22

Trebanjski vrh

94

144

103

43

59

Zagorica pri Čatežu

54

62

59

34

36

Skupaj:

694

829

707

500

539

Viri podatkov: Krajevni leksikon Slovenije, 1971 in Statistični urad RS, 2011

V 19. stoletju je število prebivalcev v KS Čatež naraščalo v vseh naseljih, razen v Kriški Rebri, leta 1900 pa je na tem območju živelo 829 prebivalcev, kar je največ v vseh preučevanih letih. Nato se je pričel upad števila prebivalstva, ki je bil največji v naseljih, ki so razpršena po hribovitih predelih krajevne skupnosti in iz katerih se je prebivalstvo odseljevalo. Številčno največji upad prebivalstva so doživela naselja Dolenja vas pri Čatežu, Goljek, Kriška Reber, Razbore in Trebanjski vrh, število prebivalstva pa je v tem obdobju naraslo le na Čatežu in v Križu. V začetku 21. stoletja se je upad števila prebivalstva nadaljeval v odročnejših naseljih, predvsem v Gorenji vasi pri Čatežu, Križu in Sejenicah, v ostalih naseljih pa se je število prebivalcev povečevalo, najbolj na Trebanjskem vrhu in v Rojah pri Čatežu 

 

Kulturne korenine

Na Zaplazu nad Čatežem se je leta 1909 rodil teolog in publicist Ignac Škoda, ki je po končanem bogoslovju kot kaplan služboval v Škocjanu in na Krki. Po vojni je bil deset let v zaporu, nato služboval po več krajih v Sloveniji, bil član za turizem pri Jugoslovanski škofovski konferenci in mnogo potoval. Pisal je članke v Družini in reviji Nova pot, dal sezidati novo cerkev v Šmartnem v Tuhinju, obnovil župnijsko cerkev na Bledu, svojo življenjsko pot pa sklenil v domačem kraju leta 1982.

Leta 1914 se je na Čatežu pri Trebnjem rodil vojaški poveljnik in narodni heroj Vinko Simončič - Gašper, ki je bil komandant bataljona v Šercerjevi brigadi, kasneje namestnik komandanta v Bračičevi brigadi, komandant Koroške grupe odredov ter namestnik komandanta XIV. divizije. Ob napadu na nemško postojanko v Blagovici leta 1944 je bil smrtno ranjen, pri domu Koroških partizanov v Solčavi pa stoji njegov doprsni kip.

V Razborah se je 18. 3. 1918 rodil agronom Anton Zorc, ki se je po diplomi v Zagrebu specializiral iz živinoreje in med drugim delal na živinorejski šoli in posestvih na Kočevskem, v zbornici za kmetijstvo in gozdarstvo LRS v Ljubljani, nato pri Kmetijskem poslovnem združenju ter bil direktor Živinorejske poslovne skupnosti Slovenije. Objavil je več strokovnih člankov o problematiki razvoja in organiziranja živinorejske proizvodnje, za svoje delo dobil Jesenkovo priznanje, življenjsko pot pa sklenil 7. 8. 2000 v Ljubljani.

Na Čatežu pod Zaplazom  je svojo življenjsko pot sklenil župnik in eden izmed naših prvih narodopiscev  Jurij Kobe (1807 – 1858).

 

Več o posameznih naseljih KS Čatež

Čatež je obcestna vas ob cesti Litija – Velika Loka severozahodno od Trebnjega, na plečatem hribu pod Zaplazom (544 m), v letu 2010 pa je v kraju živelo 109 prebivalcev. 

Na severni strani hriba je ozka dolina potoka Dušice, ki se postopoma dviguje v Čateško goro, posejano s slikovitimi vinogradi in zidanicami, na južni strani so njive Polje, Dol in Ilovice, na severovzhodnem in vzhodnem delu doline Dušice pa travniki Dol, Dolina, Slemena in Krivica. Na severu se razprostirajo travniki Zaplaz in Gmajna, za njimi pa gozdovi Dolina, Luže in Bajturn. Med hišami so stari sadovnjaki, v kraju pa je tudi industrija elektromateriala Tem Čatež, kjer je zaposlenih veliko domačinov. V vasi je župnijska cerkev svetega Mihaela, prvič omenjena leta 1526, ki je bila najprej podružnična cerkev, po letu 1785 pa samostojna župnija. Severozahodno od Čateža, na Zaplazu, je cerkev Matere Božje, ki je osrednje romarsko središče v škofiji Novo mesto, zaradi markantne lokacije na vrhu Zaplaškega hriba pa je priljubljeno zbirališče tudi mnogih izletnikov. Secesijska zvonika, ki se mogočno dvigata v višave, jo značilno ločita od ostalih cerkva v okolici in sta njen najbolj prepoznavni del.

Od leta 1854 je v kraju delovala tudi zasebna šola, redna javna šola pa od leta 1857. Do izgradnje šolskega poslopja je bil pouk v mežnariji, novo šolo pa so krajani dobili leta 1960, a je bila v uporabi le kratek čas. V kraju še stoji nekdanja gostilna pri kateri se je na svojem popotovanju od Litije do Čateža ustavil Fran Levstik, po njegovih stopinjah pa je vsako leto organiziran pohod z zaključkom na Čatežu z Razhodnjo, ki jo vsako leto obišče nekaj tisoč ljudi. Na Čatežu in v njegovi okolici je bil turizem močno razvit že v času pred drugo svetovno vojno, ko je bilo v kraju več gostiln in trgovin ter bogata kulturna dejavnost. Med 2. svetovno vojno so se na Čatežu zadrževale enote NOB in imele večkrat hude boje z okupatorji, na kar spominjata dva spomenika in skupna grobnica na pokopališču.

S Čateža je bil doma narodni heroj Vinko Simončič Gašper (1914 – 1944), med leti 1855 do 1858 pa je tu živel župnik Jurij Kobe, eden naših prvih narodopiscev. 

Dolenja vas pri Čatežu je gručasta vasica sredi razgibanega valovitega sveta jugovzhodno od Čateža nad izvirom Močilnice, ki teče po ozki dolini v Vejar, v njej pa je v letu 2010 živelo 58 prebivalcev. Hiše stojijo na obeh straneh stranske ceste, ki se nad naseljem odcepi od ceste Velika Loka – Čatež proti Rojam. Na severozahodu je razgledni Zaplaz, na jugozahodu hrib Nišče (471 m) z nekaj hišami,  k naselju pa spada tudi turistična kmetija Obolnar ob Mirni, kjer je bil nekdaj mlin. V okolici so na prisojah polja, sadovnjaki sliv in vinogradi, na osojah pa pašniki in gozd, v katerem prevladujejo bukve, hrasti, kostanji in macesni. Le še redki se ukvarjajo s kmetijstvom, nekateri pa tudi s čebelarstvom. Razgibano gričevje nudi obilo možnosti za sprehode in kolesarjenje, pa tudi počitek, kar daje ugodne pogoje tudi za delovanje edinega Centra šolskih in obšolskih dejavnosti v občini Trebnje, Doma čebelice, ki letno v povprečju gosti 7000 otrok iz vse Slovenije, pa tudi iz tujine. 

Goljek je razložena vasica jugovzhodno od Čateža pod gorico Sejenice (458 m), v kateri je v letu 2010 živelo 66 prebivalcev. K naselju pripadajo tudi zaselki Gerovšek, Hrib in Jelša, na pobočjih med njimi pa uspevajo vinogradi. Večje primerno območje za kmetijstvo se nahaja na Glavačevem hribu, glavna pridelka pa sta krompir in koruza. V dolinah ob Vejarju in Mirni so travniki, na osojah v hribovitem svetu gozdovi s prevlado bukve in kostanja, v bližini vasi pa je tudi več studencev: Prdljivec, Gluščev studenec in Golješki studenec. V vasi je bila najdena neolitska sekira, jugovzhodno od nje pa je premogovna žila, kjer so pred prvo svetovno vojno kopali premog.

Gorenja vas pri Čatežu je gručasto naselje na vrhu razglednega hriba jugovzhodno od Čateža, v naselju pa je v letu 2010 živelo 29 prebivalcev. Okoli hiš so sadovnjaki, za njimi pa v položnejših legah njive Laze, Hrib, Breg, Orešje in Reber. Na južni strani vasi proti Močilam in v dolini Dušice pod Čatežem so travniki, v Gabru, Dragi, Brezjah in Robidovcu pa mešani gozdovi s prevlado bukve in hrasta. Na jugovzhodu naselja je gorica Sejenice, posejana z vinogradi in zidanicami, najbližja studenca pa sta Močile in Kovačev studenec. Starejši vaščani se še ukvarjajo s kmetijstvom in ohranjajo stare običaje. 

Kriška Reber je razloženo naselje na istoimenskem hribu, na skrajnem vzhodnem robu KS Čatež, v njem pa je leta 2010 živelo 33 prebivalcev. Hiše so razporejene ob vinogradih, med domačijami se prepletajo zidanice, na obeh straneh stavb pa so njive na terasah in v ozkih pasovih. Na južni strani se pod Kriško Reber zajeda globoka dolina Vejarja v katerega se združijo mnogi manjši izviri. Nad njegovo dolino se dviga gozdnati Žejnk, na jugovzhodni strani malo nižji Brezarjev hrib, proti severu pa se svet polagoma znižuje proti Hribu (400 m), ki je v glavnem poraščen z gozdom. V preteklosti so v naselju živeli bajtarji, ki so delali v bližnjih vinogradih ali v gozdu in živeli v skromnih hišah.

Križ je razpotegnjeno naselje tik ob Kriški Rebri na slemenu, ki se proti vzhodu nadaljuje preko nižjega dola Zalok in Prdljivca na Žuhov hrib, v naselju pa je leta 2010 živelo 15 prebivalcev.

Na južni strani pod naseljem je ozka in močvirnata dolina Vejarja, ki od tod teče skozi Loke v reko Mirno, na jugovzhodu je Koženkov breg z njivami na terasah, na severu pa Zagorška gmajna, ki strmo pada v dolino Mirne. Njive so zaradi strme lege pretežno na terasah, v okolici hiš pa je precej sadnega drevja. V preteklosti je bila v vasi velika vaška luža Brezvar, ki se je zaradi zanemarjenosti posušila in je danes ni več.

Razbore so gručasto naselje na vinorodnem pobočju južno od Zaplaza in zahodno od Čateža, ob cesti Trebnje – Velika Loka – Čatež, del vasi pa že spada v sosednjo občino Litija. V naselju je v letu 2010 živelo 47 prebivalcev, k vasi pa pripadata tudi zaselka Stara Gora in Nova Gora. Na južni strani so na položnejših legah njive Rupnica, Zagorišnica in Ravnik, v bolj strmih legah travniki, na severu in severozahodu pa gozdovi, kjer v območju Bajturna prevladuje hrast, v Prepadih pa bukev. V bližini so tudi vodni izviri: Studenec, Pograjčev studenec in Korita, kjer so včasih prali in ob suši dovažali vodo v vas. Na južnem robu vasi stoji Razborška sadna sušilnica, ki so jo leta 1939 skupaj s tedanjim učiteljem Francem Kunaverjem zgradili vaščani, danes pa se po obnovi v njej ponovno širijo vonjave suhega sadja. V Razborah se je leta 1918 rodil agronom Anton Zorc.

Roje pri Čatežu so strnjena vasica zahodno od Trebanjskega vrha na manjšem hribu (450 m) med Trebnjem in Čatežem. K naselju pripadata tudi zaselka z raztresenimi hišami med zidanicami, Ribnica in Zemljica, skupaj pa je v letu 2010 v Rojah pri Čatežu živelo 65 prebivalcev. Območje je bogato z vodo: severozahodno od vasi izvira potok Kodeljevec, 500 m severovzhodno Starjek, na severnem koncu vasi pa je Jejžarjev studenec, kjer so včasih prali in napajali živino. Na položnih pobočjih so njive Birgle, Lanišče, Cirje, Učendol in Ogrej, okoli hiš sadovnjaki, na Zemljici pa je nekaj vinogradov z zidanicami. Območje je bogato tudi z gozdom: na jugozahodu ob Kodeljevcu je Dolenja hosta, na severu Gorenja hosta, prevladujejo pa bukve, hrasti in macesni. V nižjih legah proti Kodeljevcu in Škovcu je veliko vlažnih travnikov, v bližini vasi pa je tudi kapniška jama.

Sejenice so razloženo naselje jugovzhodno od Čateža v pobočju istoimenske vinorodne gorice z zidanicami in starejšimi vinogradi, v letu 2010 pa je v naselju živelo 22 prebivalcev. Na zahodni strani vasi so njive v Ulcah, ob Mirni in Vejarju travniki, ostalo površje pa poraščajo večinoma gozdovi: Za Sejenicami, Sončni hrib in Močile, v katerih prevladujeta bukev in hrast. Okoli domačij so stari sadovnjaki, nekdaj pa so se domačini preživljali s trdim delom na zemlji in dohodki od prodaje krompirja in živine. V bližini vasi so trije izviri: Močile, Golješki studenec in Mala voda, gomilno halštatsko grobišče, do leta 1953 pa so Sejenice spadale pod Gorenjo vas pri Čatežu.

Trebanjski vrh je strnjena vasica v razgibani pokrajini dolenjskih gričev na razglednem istoimenskem hribu (405 m). K naselju spada tudi zaselek Žejnik, v vasi pa je v letu 2010 živelo 59 prebivalcev. Severno od naselja je tesna grapa Močilnice, zgornjega toka Vejarja, ob kateri so zamočvirjeni travniki, ki dajejo slabšo krmo, na severu in vzhodu pretežno bukovi gozdovi, v Žejniku, na Zemljici, v Lazih in v Sejenicah pa vinogradi. Nekdaj so se ukvarjali predvsem z mesno in mlečno živinorejo, tržne viške pa so predstavljali govedo, prašiči in krompir. Ob domačijah so sadovnjaki, ob sadovnjakih njive, sredi naselja pa studenec, kjer so v preteklosti prali perilo. Izpred cerkve svetega Jerneja se odpira razgled po bližnji in daljni okolici, v bližini pa so tudi najdbe iz rimskih časov. 

Zagorica pri Čatežu je gručasto naselje južno od Trebnjega v bregu nad izvirom Kodeljevca. K vasi pripada tudi zaselek Pazna, skupaj pa je v letu 2010 v naselju živelo 36 prebivalcev. Njive se razprostirajo v Župnem dolu, v Devcih in na zahodni strani vasi, proti izviru Kodeljevca travniki, v Devcih in Balentovi dolini pa raste gozd, večinoma hrasti, kostanji, bukve in smreke. V Pazni so vinogradi, okoli hiš sadovnjaki, v preteklosti pa so tu živeli srednji kmetje, ki so se ukvarjali z mesno in mlečno živinorejo, nekaj tržnih viškov pa tudi prodajali. V bližini vasi je bilo odkrito tudi halštatsko gomilno grobišče in rimski grobovi.

 

Viri:
Krajevni leksikon Slovenije, 1971. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 574 str.
Rastoča knjiga Temeniške in Mirnske doline, 2010
Statistični urad Republike Slovenije, 2011

Avtorica: Alja Rabzelj

Galerija