Pavel Golia

Pavel Golia

 

Pavel Golia (psevdonim Pavel Ludovikov), slovenski častnik, pesnik in dramatik,

rojen: 10. april 1887, Trebnje,

umrl: 15. avgust 1959, Ljubljana, Slovenija.

Spada med najpomembnejše pisce mladinskih iger. Po njem so poimenovali Knjižnico Pavla Golie v Trebnjem.

 

Spomini na Pavla Golio v občini Trebnje

Pavla Golie se občanke in občani občine Trebnje spominjajo 10. 4., ki je s Statutom določen kot spominski dan Občine Trebnje – Goliev dan

Trebnje, rojstni kraj akademika Pavla Golie, je prvikrat obudilo spomin nanj avgusta 1969, ko je Slovenska akademija znanosti in umetnosti na Golievi rojstni hiši odkrila spominsko ploščo. Kmalu zatem je tedanji župan mag. Ciril Pevec predlagal, naj bi v občini Trebnje brali za Golievo bralno značko. To se je zgodilo že v šolskem letu 1969/70; prva podelitev je bila ob Golievem rojstnem dnevu v aprilu 1970. Osnutek za značko je naredil akademski kipar Stane Jarm po portretu akademskega slikarja Božidarja Jakca.

Hkrati z bralno značko pa so v Knjižnica Pavla Golie Trebnje skušali Golio tudi širše predstaviti; k temu je pripomogla razstava v nastajajoči občinski knjižnici v Kulturnem domu v Trebnjem. Gradivo za razstavo so pripravili zagnani ravnatelj Knjižnice Mirana Jarca Bogo Komelj v sodelovanju z Jožetom Zupanom in ob veliki pomoči Golieve sestre Cirile Perič in njene hčerke Marjane Perič. Ko se je knjižnica v sedanjih prostorih 1983. leta poimenovala po Pavlu Golii, je v njeni čitalnici našel Pavel Golia svoj stalni kotiček. Ker pa so se knjižne police veliko bolj širile kot prostor, se je moral tudi Goliev kotiček umakniti.

A spomin na akademika Pavla Golio medtem ni zamrl; občina Trebnje je 10. april, obletnico rojstva spoštovanega umetnika, 1996. leta razglasila za spominski dan občine Trebnje. Ko se je v Trebnjem 2003. leta oblikovala stalna razstava Rastoča knjiga, je v njej Pavel Golia dobil osrednje mesto. V aprilu 2005, ob desetem Golievem spominskem dnevu, je bila doslej tudi največja razstava o trebanjskem rojaku. Medtem je Knjižnica Pavla Golie vzpodbudila vseslovensko akcijo, da bi zbrali vsa izvirna Golieva dela.

To pa je bil samo uvod v SPOMINSKI KOTIČEK, ki se je odprl v Knjižnici Pavla Golie 3. decembra 2005, ob veselem dnevu kulture, kot smo poimenovali obletnico rojstva Franceta Prešerna. Osnova za Goliev spominski kotiček je bilo gradivo, zbrano pred več kot 30 leti, obogateno z Golievimi deli, ki so se doslej že zbrala, dodano pa je bilo tudi gradivo, ki govori o današnjih odmevih na delo akademika Pavla Golie, pesnika, dramatika in ravnatelja osrednjega gledališča – Drame.

V vitrini je poleg družine Golia več osebnih dokumentov, med njimi fotokopije rojstnega in domovinskega lista, rokopisov ter poročnega lista – malokdo ve, da je bil Pavel Golia poročen z obetavno pianistko Dano Kobler, ki pa je zgodaj umrla, fotografija Vavpotičevega portreta Pavla Golie, fotografija rojstne hiše na Golievem trgu ter potrdilo o sprejemu članstva v SAZU. Dragoceni so članki, ki odzvanjajo sedanji pomen Pavla Golie – med njimi tudi Pavel Golia - trubadur svojega okolja – največjega poznavalca Golieve dramatike dr. Marka Marina. Častno mesto ima tudi sinopsis razstave Boga Komelja o Pavlu Golii. V drugem delu je nakazan Golia kot prevajalec. Sledijo še Golieve bralne značke in osebna priznanja. Preostali del vitrine je napolnjen z Golievimi izvirnimi deli – z upanjem, da se bo ta del še širil. V osrednjem delu je relief v bronu, delo akademskega kiparja Staneta Jarma, in enaindvajset fotografij iz družinskega albuma.

Če bi obiskovalci želeli organiziran ogled Golievega kotička, lahko to po dogovoru stori tudi največji poznavalec:

Jože Zupan, avtor razstave (tel.: 07/ 30 40 776)

 

Življenje Pavla Golie

Končal je nižjo gimnazijo v Novem mestu in nato kadetnico v Karlovcu. Kot častnik je služboval v Trstu in Ljubljani. Leta 1914 je bil poslan na fronto v Galicijo, kjer je s svojo enoto prestopil na rusko stran. Leta 1917 je vstopil v rusko armado. Leta 1919 se je vrnil v Ljubljano, kjer se je povsem posvetil književnosti in gledališču. Bil je dramaturg ter intendant gledališč v Ljubljani, Osijeku in Beogradu. Leta 1945 je postal upravnik Slovenskega narodnega gledališča, od leta 1953 pa je bil redni član SAZU. Objavljal je zbirke pesmi, drame ter gledališke igre za otroke. Več o njegovem življenju si lahko preberete tudi na povezavi: http://www.tre.sik.si/domoznanstvo/pavel-golia.html.

 

Pesniško ustvarjanje

Golieva prva pesem Žalostni večeri, je bila objavljena v Slovanu, leta 1912, leta 1915 pa je v Ljubljanskem zvonu izšla pesem O Ester-o Renée. Golia je bil v Moskvi priznan svobodni časnikar in literat. Leta 1918 je v Moskvi izšla njegova Pesem poljan. Po vrnitvi v domovino je še vedno nadaljeval s pisanjem. Leta 1921 sta izšli povojni zbirki Pesmi o zlatolaskah in Večerna pesmarica, nekaj let kasneje pa Pesmi (z motivi vojnih doživetij). Omenjene pesniške zbirke je pesnik napisal pod vplivom moderne in ekspresionizma. Pesnik je napisal še eno zbirko pripovednih pesmi, ki je izšla šele po njegovi smrti. Poleg te zbirke je napisal tudi sestavek z naslovom Nekaj pripomb, kjer je pojasnil povode za to nenaslovljeno pesniško zbirko: »Vse v tej knjigi natisnjene pesmi se naslanjajo na ustrezne Slovenske narodne pesmi z (inačicami), ki jih je iz tiskanih in pisanih virov zbral in uredil dr. Karel Štrekelj v prvem zvezku svojega obširnega in pomembnega dela, izdala in založila pa Slovenska matica v Ljubljani v letih 1895—1898.To so deloma bolj ali manj svobodne prepesnitve, deloma pesmi, nastale po motivih imenovanih pesmi. Za vzor - seveda nedoseženi - so mi bile Prešernove: Smrt kralja Matjaža, Lepa Vida in Rošlin in Verjanko ...« (Gospod Baroda in druge ljudske pesmi, str.5).

Delovanje v gledališču

Pesnik in dramatik se je prvič seznanil z gledališčem v Moskvi leta 1918, kjer je spoznal litvansko-ruskega poeta Jurija Kazimiroviča Baltrušajtisa, ki mu je predstavil rusko gledališko tradicijo. Leto kasneje se je Golia vrnil v domovino, kjer je bil najprej dramaturg in direktor Drame, kasneje pa še upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. V svojem delovanju je napisal sedem mladinskih iger, ki so bile napisane v času socialne neenakosti in slabih razmer po prvi svetovni vojni. Njegov dramski prvenec je bila »božična igra« Petrčkove poslednje sanje, ki je bila zelo uspešna. Kljub uspehu so Golii očitali, da ima privilegije, saj si je ob svoji funkciji direktorja lahko priskrbel najboljše igralce, režiserje, sceno in ostale gledališke rekvizite. Kljub očitkom je direktor in poet uspešno vodil Dramo še nadaljnjih dvajset let, njegove igre pa so bile zaslužne za polno blagajno.

Bibliografija

Poezija

  • O Ester - o Renée : izbrane pesmi. Ur. Igor Grdina.. Maribor, 1997.
  • Pesmi o zlatolaskah, Slovenska Matica, Ljubljana, 1921.
  • Večerna pesmarica, Slovenska Matica, Ljubljana, 1921.
  • Pesmi, Akademska založba v Ljubljani, 1936.
  • Izbrane pesmi, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1951.
  • Gospod Baroda in druge ljudske pesmi, Mladinska knjiga, 1966.

 

Dramatika

  • Dobrudža, 1915
  • Kralj brezpravnih, 1928
  • Kulturna prireditev v Črni mlaki, Tiskovna zadruga v Ljubljani, 1933
  • Bratomor na Metavi, 1935

 

Mladinska dela

Igre

  • Petrčkove poslednje sanje, 1921
  • Triglavska bajka, 1926
  • Jurček, 1932
  • Srce igračk, 1932
  • Uboga Ančka, 1935
  • Sneguljčica, 1938

 

Igre v knjižnih izdajah

  • Igre, Mladinska knjiga Ljubljana, 1953
  • Pesmi in igre za mladino, Mladinska knjiga, 1985

 

Vir: Wikipedija, prosta enciklopedija in Knjižnica Pavla Golie Trebnje.